Evropska komisija je predstavila nov paket ukrepov za izvedbo energetske tranzicije in izpolnjevanje zavez v okviru pariškega podnebnega dogovora. Ta naj bi zagotovil vodilni položaj EU na področju obnovljivih virov energije.
Greenpeace kritičen
Greenpeace je kritičen do osnutka zakonodaje, ki jo z namenom izpolnjevanja obvez EU v okviru Pariškega sporazuma, predstavlja Evropska komisija: »Dva izmed teh osnutkov zakonov – o razvoju obnovljivih virov energije ter o preoblikovanju evropskega trga električne energije – bi dejansko lahko ogrozila prehod na obnovljive vire energije in omejila ukrepe EU na področju podnebnih sprememb,« opozarja Greenpeace.
Evropa lahko obveznosti izpolni le, če omogoči 100% prehod na obnovljive vire energije
Greenpeace je izpostavil nekaj ključnih težav, ki jih prinaša prvi paket osnutka zakonodaje. Svetovalka Greenpeacea EU za energetsko politiko Tara Connolly pravi: »Zdi se, da želi Evropska komisija ključe za energetsko tranzicijo predati v roke istim energetskim podjetjem, ki že desetletja lobirajo proti obnovljivim virom energije. Škandalozno je omejevati velikost zadrug za obnovljive vere energije ter pri dostopu do trga delovati v korist nefleksibilnih gigantov na področju fosilnih goriv. Evropa lahko svoje obveznosti na področju podnebnih sprememb izpolni le, če svojim državljanom omogoči, da bodo pospešili prehod na 100% obnovljive vire energije.«
Cilji EU niso dovolj ambiciozni
Osnutek zakonodaje je namenjen podpori prizadevanjem EU za omejitev dviga globalne temperature na 1,5 °C. EU se je zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala izpuste ogljikovega dioksida za vsaj 40 odstotkov, povečala delež obnovljivih virov energije na vsaj 27 odstotkov ter izboljšala energetsko učinkovitost za najmanj 27 odstotkov. Na Greenpeace so prepričani, da ti cilji EU še zdaleč niso dovolj ambiciozni, poleg tega pa so kritični do same vsebine osnutka zakonodaje. Na Greenpeace namreč pravijo, da bo med drugim »Komisija najverjetneje podprla uvedbo škodljivih »plačil za zagotavljanje zmogljivosti,« ki bodo s subvencijami pomagale obdržati pri življenju neuspešne elektrarne na premog, jedrsko energijo in zemeljski plin. To naj bi bila sicer samo rezervna možnost proizvodnje za primere, ko obnovljivi viri ne bodo proizvajali dovolj električne energije. Toda v resnici ima EU preveč starih, umazanih elektrarn, ki zavirajo investicije v nove elektrarne na obnovljive vire energije. Tovrstna plačila bodo ohranile takšne presežne zmogljivosti na račun posameznikov in zadrug, ki so pripravljeni investirati v obnovljive vire energije.«