Aronija je lep okrasni grmiček, ki ga lahko posadimo na svojem vrtu in s katerega lahko kmalu pobiramo plodove, ki so ne samo okusni, ampak imajo tudi pozitivne učinke na naše zdravje. Grmiček lahko imamo (vsaj v prvih letih rasti) tudi v večjih loncih ali pa sadiko ali dve posadimo na vrt.  


Aronija

Aronija nas bo na vrtu vsako leto obdarila z zdravimi plodovi

Pozitivne učinke na zdravje, ki smo jih deležni, če uživamo sadove te rastline, lahko dosežemo tudi s pridelavo tega sadeža doma. Jesen je čas tudi za sajenje sadnih grmovnic, kot je aronija. Grm aronije doprinese vrtu tudi svežino, saj se skozi letne čase nenehno spreminja. Spomladi zacvetijo nežni, beli cvetovi, poleti nas razveseljujejo črni plodovi, v jeseni pa se listi obarvajo v lepe rdečkaste jesenske barve. Zaradi skromnosti in nezahtevnosti za vzgojo, predvsem pa zaradi zdravilnih lastnosti, je nadvse primerna rastlina za vsak domači vrt. Nekateri pa jo tudi priporočajo za gojenje v obliki žive meje, ravno zaradi njene grmičaste rasti, skromnosti in nezahtevnosti.

Aronija na naše vrtove prihaja iz Severne Amerike

Naj že na začetku poudarimo, da aronija ni neka nova sadna vrsta, ki bi bila plod kakšnih novodobnih tehnologij, ampak izhaja iz Severne Amerike, kjer se tudi avtohtono razrašča. Poznala in uporabljala so jo že stara indijanska plemena. Plodove aronije so cenila kot sadeže, ki podarjajo in ohranjajo življenje. Indijska plemena so aronijo uporabljala za zdravljenje različnih težav, uporabljala pa so tudi njene liste. Plodove so dodajala tudi v vsakdanjo prehrano. Poznamo črnoplodno, rdečeplodno in škrlatnoplodno aronijo.

Rdečeplodna aronija v višino zraste do 3 metrov in celo več, njeni listi pa so nekoliko večji od bolj razširjene črnoplodne aronije. Plodovi rdečeplodne aronije so odporni tudi proti nizkim temperaturam, zato preživijo tudi zelo mrzle zime. Škrlatnoplodna aronija je po vsej verjetnosti križanec med črnoplodno in rdečeplodno aronijo, včasih jo obravnavajo celo kot drugo vrsto. Ta zvrst aronije ima temno vijolične ali črne plodove, ki zrastejo do velikosti 10 mm in niso odporni proti mrazu. V Sloveniji boste najpogosteje naleteli na sadike in nasade črnoplodne aronije.


Gojenje aronije na vrtu

Sadike aronije

V sadjarskih centrih in drugih trgovinah lahko kupimo sadike aronije od enega leta starosti naprej. Take mlade sadike lahko za začetek posadimo v lonce, večje posode, vsaj za nekaj let.  Aronija je trajni grm, katerega rast se običajno ustavi pri enem ali dveh metrih, lahko pa doseže tudi večjo višino. Seveda lahko z rezjo oblikujemo gojitveno obliko in ne dovolimo, da grm zraste do take višine. Prve plodove pa lahko obiramo, ko so veje stare med dve in šest let. 

Glede tal aronija ni zahtevna in uspeva tudi na bolj revnih tleh. Najbolje sicer uspeva na glinasto-peščenih tleh in na sončni legi. Zato je ne sadimo v senčne dele vrta ali na začetku lonca ne postavljamo v senčne dele, torej severne lege ne pridejo v poštev. Glinasto-peščena tla so primerna tudi zato, ker so bolj vlažna in prepustna, zato ne pride do zastajanja vode, ampak po obilnih padavinah le-ta tudi odteka. Aronijo lahko gojimo na istem mestu tudi 20 let. 

Kako sadimo aronijo

Količina plodov je v največji meri odvisna od kakovosti sadik, gnojenja in namakanja ter rednega uničevanja plevela. Na večjih površinah je treba aronijo saditi v vrste v oddaljenosti 3 x 1,5 m. Vrste obeležimo z vrvico in na vsake 1,5 m zabodemo palico oziroma označimo mesta za saditev. Na mestu, kjer bomo aronijo posadili, izkopljemo sadilno jamo, ki naj bo malo večja, kot je bil velik lonec, v katerem je aronija rasla v sadjarskem centru. Ko namestimo sadiko, korenine prekrijemo z zemljo in poteptamo z nogami, seveda smo pri tem previdni, da ne poškodujemo sadike. Opora ni potrebna, je pa v prvih letih po sajenju priporočljivo dati ob sadiko vsaj palico (pa čeprav drobno), da ostane označena in je po pomoti ne pokosimo, sploh če se odločimo za sajenje enoletnih sadik. Aronija ni zahtevna glede oskrbe in potrebuje malo rezi.

Močna rez aronije spodbudi močno odganjanje prikoreninskih poganjkov. Zato jo obrezujemo le, ko je to nujno potrebno, da v prvih letih oblikujemo grm, pozneje pa le izrezujemo starejše, manj rodne veje in odvečne poganjke. Grm ima lahko tudi do 30 poganjkov. Starejše veje so slabše rodne, zato jih odstranjujemo. Grm aronije največjo rodnost doseže v desetem letu starosti, ko lahko dobimo 5–10 kg plodov na enem grmu. Aronija je tudi zelo odporna rastlina in tako škropljenje ni potrebno.


Sajenje aronije

Cveti spomladi

Grmi aronije začnejo odganjati zgodaj spomladi. V aprilu in maju bujno zacvetijo v belih cvetovih, ki se združujejo v socvetja. Posamezen cvet v grozdu cveti kar pet dni, celotno cvetenje pa traja deset dni. Že sama dolžina cvetenja ga naredi še kako privlačnega. Zorenje se začne v avgustu in traja približno mesec dni. Priporočljivo je, da plodovi ostanejo na grmu čim dlje, saj se s tem okus izboljša. Zreli plodovi ne gnijejo, ni črvivosti in težko odpadajo. Številni se posušijo in dolgo ostanejo na rastlini. Če je poletje zmerno toplo, ostanejo tudi do pozne jeseni in celo zime. Zreli plodovi aronije so zelo aromatični, grenko–kiselkastega okusa in se lahko jedo sveži. Plodovi so tudi pticam zelo okusni, zato je priporočljivo, da zaščitite pridelek pred njimi.

Koliko plodov na dan je priporočljivo?

Dovolj je, da pojemo približno 30 plodov dnevno, da bi se zadovoljila dnevna potreba po vitaminu P in drugih zdravilnih sestavinah iz tega sadja. Črnoplodna aronija je dobro znana tudi zaradi velike vsebnosti barvil antocianinov, vitaminov P, C, B, A, mineralov in drugih pomembnih bioaktivnih snovi. Uživanje njenih jagod ali izdelkov iz teh ugodno vpliva na ožilje in srce, uravnava krvni pritisk, odpravlja želodčne težave, blaži migrene, varovalno vpliva na črevesje,preprečuje slabokrvnost, krepi imunski sistem itd. Sok aronije je najmočnejše antioksidacijsko sredstvo v naravi.

Sok iz aronije

Hladno stisnjeni sadni sok iz aronije, pasteriziran na 85–95 stopinj Celzija v trajanju 15 minut, je najpomembnejši proizvod iz aronije, ki si ga lahko pripravimo tudi doma. Sok aronije lahko uživamo do trikrat dnevno po 50 ml. Če plodovi niso izkoriščeni na drug način, se lahko osušijo in shranijo za čaj. Drugi načini uporabe plodov aronije so še: naredimo lahko džem, žele, mešanico sokov z jabolkom, pomarančo in drugim sadjem, vino, žganje itd. Iz celih plodov lahko stisnemo najprej sok, iz ostanka, ki ga posušimo, pa pozneje pripravljamo čaj. Večina aronije za čaj, ki jo kupimo, je iz tropin aronije, torej so to ostanki, ki nastanejo po stiskanju soka. Suhe ali sveže jagode aronije dodajamo jogurtom, kompotom, kosmičem, mafinom ali drugim biskvitnim pecivom. S plodovi aronije so zelo okusni tudi oreščki, čokolada in žitarice. Da uporabimo manj sladkorja za sladkanje aronije, lahko namesto nekaj sladila dodamo kakšno drugo sadje (fige, datlje, banano). Suhe jagode aronije lahko porabimo tudi za pripravo čaja, ki ima močan antioksidativni učinek. 

Sok iz aronije

Recepti z aronijo

Aronijo lahko uporabimo v številnih zdravih receptih. Nekaj smo jih pripravili tudi ob koncu članka.


Čaj iz aronije

Receptov za pripravo čajev je veliko. Predvsem se razlikujejo glede na to, kako močan čaj nastane. Glede želene količine čaja preračunamo količino aronije, to je približno 2–3 g na deciliter vode. Z nekaj eksperimentiranja lahko merico vsak prilagodi lastnemu okusu. Večja količina plodov bo naredila sok močnejši in bolj grenak, manjša pa ravno obratno.

Suhe plodove aronije sproti meljemo v mlinčku za kavo. Za 250-mililitrsko skodelico čaja vzamemo dve ali tri zvrhane čajne žličke čaja aronije, prelijemo z vrelo vodo in čaj pustimo stati vsaj 10 minut. Temno rdeči čaj pred pitjem premešamo. Čaj iz aronije je zelo okusen tudi nesladkan. Lahko pa po okusu dodamo med ali drugo sladilo.

Džem iz aronije

Za pripravo džema potrebujemo štiri skodelice aronije, eno skodelico jabolčnega soka,

sok ene eko limone ter dve skodelici eko nerafiniranega sladkorja.


Plodove aronije z malo vode kuhamo 20 minut, da se zmehčajo. Vode dodamo samo toliko, da lahko kuhamo. Plodove nato pretlačimo in dodamo jabolčni sok, limonin sok ter sladkor. Kuhamo do želene gostote, približno 15 minut, lahko tudi dlje (za gostejši džem). 

Recepti z aronijo

Smuti iz aronije

Za pripravo smutija iz aronije potrebujemo pol skodelice pomarančnega soka, eno skodelico breskev, dve srednje veliki banani in pol skodelice aronij. Vse sestavine damo v mešalnik in mešamo toliko časa, dokler ne nastane gladek smuti. 

VEČ VSEBIN: