V zadnjih desetletjih zdravniki po vsem svetu opažajo zaskrbljujoč trend: število primerov raka na debelem črevesu in danki (kolorektalni rak) pri osebah, mlajših od 50 let, hitro narašča. Ta pojav je toliko bolj nenavaden, ker je bil kolorektalni rak dolgo časa povezan predvsem s starejšo populacijo.
Najnovejše raziskave pa razkrivajo možno, a doslej spregledano povezavo: izpostavljenost določenim toksinom že v zgodnjem otroštvu bi lahko igrala ključno vlogo pri razvoju raka na debelem črevesu v kasnejšem življenju.
Vzpon bolezni, ki naj bi prizadela starejše, pri mladih odraslih
Tradicionalno se je kolorektalni rak pojavljal predvsem pri ljudeh, starejših od 60 let. Rutinska presejalna testiranja, kot so kolonoskopije, se praviloma priporočajo šele po 50. letu starosti. A danes onkologi vedno pogosteje diagnosticirajo to vrsto raka pri posameznikih v 30. ali celo 20. letih. Statistika kaže, da se je od 90-ih let do danes število primerov kolorektalnega raka pri mlajših odraslih podvojilo.
Zaradi tega trenda znanstveniki iščejo nove razlage – tiste, ki presegajo že znane dejavnike tveganja, kot so prehrana z veliko rdečega mesa, pomanjkanje gibanja in debelost.
Kaj pravijo najnovejše raziskave?
Raziskovalci s Centra za raziskave raka Fred Hutchinson v ZDA so analizirali tumorsko DNK več kot 200 bolnikov, mlajših od 50 let, in ugotovili nenavadne vzorce poškodb DNK, ki bi jih lahko povzročili toksini, prisotni v okolju ali prehrani.
Vodja študije, dr. Cynthia Sears, je za medije povedala, da so ti vzorci poškodb podobni tistim, ki jih povzročajo specifični strupeni presnovki bakterij v črevesju – in teh bakterij je lahko več pri posameznikih, ki so bili v zgodnjem otroštvu izpostavljeni določenim vplivom iz okolja.
Otroštvo je ključno obdobje za razvoj črevesja in imunskega sistema
Prva leta življenja so odločilna za oblikovanje zdrave črevesne mikrobiote, ki ima ključno vlogo pri razvoju imunskega sistema in zaščiti pred boleznimi. V tem obdobju lahko različni dejavniki – od prehrane do uporabe antibiotikov in izpostavljenosti okoljskim toksinom – trajno vplivajo na ravnovesje bakterij v prebavnem traktu.
Raziskovalci tako sklepajo, da je prav ta “zgodnja mikrobiotska neravnovesja” lahko povezana z večjo verjetnostjo za nastanek rakavih sprememb desetletja pozneje.
Tihi vpliv antibiotikov v zgodnjem otroštvu
Antibiotiki so v otroštvu pogosto predpisovani, včasih tudi po nepotrebnem – na primer pri virusnih okužbah, kjer ne učinkujejo. Vsakič, ko otrok jemlje antibiotike, ti ne uničijo le škodljivih bakterij, ampak tudi koristne, ki varujejo črevesje in pomagajo uravnavati vnetje.
Nekatere študije so povezale pogosto uporabo antibiotikov v otroštvu z večjo pogostostjo bolezni, kot so astma, debelost in – kot kažejo nove raziskave – tudi kolorektalni rak.
Okoljski toksini: skriti sovražniki
Poleg antibiotikov strokovnjaki opozarjajo tudi na druge morebitne vire tveganja, s katerimi se otroci srečujejo vsakodnevno: plastika, pesticidi, onesnažen zrak, težke kovine, aditivi v hrani … Vsi ti dejavniki lahko v zgodnjem življenju vplivajo na razvoj celic, povzročijo mutacije DNK ali spremenijo način, kako telo obdeluje toksine.
Nekateri pesticidi na primer delujejo kot endokrini motilci – kemikalije, ki lahko posnemajo delovanje hormonov in porušijo naravno ravnovesje v telesu. Dolgotrajna izpostavljenost tem snovem že v otroštvu bi lahko vplivala na razvoj raka kasneje v življenju.
Vloga genetike in epigenetike
Genetski dejavniki so seveda še vedno pomembni, a znanstveniki poudarjajo, da se pri mlajših bolnikih pogosto pojavljajo tumorji, ki niso povezani z znanimi dednimi mutacijami. To kaže na pomembno vlogo epigenetskih sprememb – torej sprememb v izražanju genov, ki jih lahko sproži okolje.
Epigenetske spremembe lahko vplivajo na to, kateri geni so “vključeni” ali “izključeni”, in s tem vplivajo na delovanje celic – brez da bi se sama DNK spremenila. Otroštvo je obdobje, ko je telo posebej občutljivo na te vplive.
Kako se lahko zaščitimo?
Čeprav na otroštvo ne moremo vplivati za nazaj, lahko naredimo marsikaj za prihodnje generacije:
- Zmanjšajmo nepotrebno uporabo antibiotikov. Pred uporabo naj bo jasna potreba in diagnoza.
- Izbirajmo prehrano brez pesticidov. Kjer je možno, posegajmo po ekoloških živilih.
- Izogibajmo se plastiki v prehrani. Še posebej plastiki, ki se segreva (npr. v mikrovalovni pečici).
- Zmanjšajmo izpostavljenost onesnaženemu zraku. Še posebej v notranjih prostorih, kjer otroci preživijo večino časa.
- Spodbujajmo naravno odpornost otrok. Z zdravo prehrano, gibanjem na prostem in čim manj stresa.
Vloga zdravstvenih sistemov
Zdravstvene smernice bi se lahko prilagodile novim spoznanjem. Morda bodo v prihodnosti presejalni testi za raka na debelem črevesu priporočeni že pred 50. letom – morda celo v 30. ali 40. letih, še posebej pri posameznikih z družinsko zgodovino bolezni ali znaki zgodnjega tveganja.
Hkrati pa se strokovnjaki zavzemajo za bolj sistematično spremljanje okoljskih toksinov, predvsem tistih, ki vplivajo na otroke. Preventiva bi morala postati ključni del javnozdravstvenih strategij.
