ČESEN vsebuje žveplovo spojino aliin, iz katere po reakciji z encimom aliinazo nastane alicin, predhodnik cele vrste učinkovin, ki so pomembne v zdravilstvu. Do reakcije z aliinazo pride takoj, ko česnovo čebulico razrežemo, jo zmeljemo, torej, ko celice poškodujemo. Najbolj učinkovita oblika česna je uživanje sveže čebulice, po učinkovitosti ji sledi pravilno posušen prašek, pripravljen iz čebulice, oljni izvleček in alkoholna tinktura. Ponekod zdrobljene čebulice destilirajo z vodno paro in pripravljajo tako imenovano ‘česnovo eterično olje’, ki vsebuje številne razgradne proizvode alicina in ni učinkovito.
ČESEN V MATERINEM MLEKU uživajo tudi dojenčki. V kontrolirani raziskavi so ugotovili, da v primeru, ko doječa mamica uživa česen, žveplove spojine iz česna prehajajo tudi v materino mleko in ugodno vplivajo na dojenčke – ti rajši pijejo materino mleko.
ŠTEVILNI UGODNI VPLIVI česna na zdravje, kot so zmanjševanje koncentracije lipidov in holesterola v krvi, preprečevanje nastanka ateroskleroze, blago zmanjšanje krvnega tlaka, ugoden vpliv na pretočnost krvi, govorijo v prid rednemu vsakodnevnemu uživanju česna, ne glede na posledice – neprijeten vonj znoja in izdihane sape.
PRED KIRURŠKIMI POSEGI ni priporočljivo uživati večjih količin česna, ker zmanjša strjevanje krvi. Zato česna tudi ni priporočljivo uživati skupaj z zdravili, ki preprečujejo strjevanje krvi (aspirin, varfarin).
ČESNOVO TINKTURO lahko učinkovito uporabimo pri infekcijah žrela. Ponekod pripravljajo tudi pripravke iz česna in medu. Zmlete česnove čebulice pomešajo z medom in uživajo pri prehladih in anginah.
ČEMAŽ (Allium ursinum) ali divji česen je v pomladnem času v kuhinji dobro nadomestilo za česen (a le v kuhinji), vendar ga moramo dobro poznati, da ga ne zamenjamo s kakšno podobno strupeno rastlino. Najbolj značilen razpoznavni znak je njegov vonj po česnu.