DomovZdravje & prehranaAli smo postali odvisni od procesirane hrane?

Ali smo postali odvisni od procesirane hrane?

Ljudje imamo radi hrano. Jemo, ko nam je dolgฤas, ko se ลพivljenje zvrne na nas z vso svojo teลพo, ko nas razjezijo v sluลพbi, ko slavimo novo ลพivljenje ali objokujemo smrt. Obredi uลพivanja hrane nas spremljajo skozi tisoฤletja, njihova vsebina pa se je v zadnjih desetletjih zelo spremenila.

Kaj, kdaj, zakaj in koliko bomo (po)jedli, izbiramo sami. Lahko si pripravimo skledo sveลพe solate, lahko pospravimo kilogram jabolk, lahko stolฤemo orehe in zagrizemo vanje, lahko ยปuplenimoยซ kokoลกje gnezdo โ€ฆ Zakaj torej tako pogosto, pravzaprav vedno in povsod, posegamo po procesirani hrani? Je slednja res samo nezdrava (v smislu povzroฤanja debelosti, bolezni srca in oลพilja โ€ฆ) in moteฤa za telo (vplivanje na hormone) ali pa prinaลกa tudi nekaj ลกe bolj zaskrbljujoฤega โ€“ odvisnost? ยปUลพivanje hrane je povezano z obฤutjem ugodja. Dojenฤku hrana (dojenje) ponuja veliko ugodja, varnost in neลพnost, kar je pomembno tudi za njegov duลกevni razvoj,ยซ za uvod razloลพi dr. Vida Fajdiga Turk iz NIJZ.

Dr. Vida Fajdiga Turk
Dr. Vida Fajdiga Turk

Jemo z oฤmi

Procesirana hrana po podatkih Eurostata v povpreฤju zaseda polovico prodajnih polic v drลพavah ฤlanicah EU. Na razpolago je torej povsod. Ali smo zato tudi bolj laฤni in kako pomembna je tu vloga ฤutil โ€“ oฤi, na primer, ki se ยปustavijoยซ na barvno intenzivni embalaลพi?

Dr. Tina Sentoฤnik, specialistka interne medicine in vodilna strokovnjakinja za celostno zdravljenje debelosti pri nas, pojasnjuje: ยปV situacijah, ko je hrana na razpolago, ko jo vidimo, vohamo, okuลกamo, ko jo skratka doลพivljamo s ฤutili, je bomo zagotovo zauลพili preveฤ. Prav zato je pomembno, da v vsakodnevnih situacijah nimamo na vseh razpoloลพljivih povrลกinah razstavljene hrane, da si ne nalagamo prevelikih porcij in se skratka ne izpostavljamo stalnim zunanjim sproลพilcem k hranjenju. Ti spodbujajo ฤlovekov ลพe vrojen in za preลพivetje pomemben nagon k hranjenju, lahko bi mu po domaฤe rekli tudi poลพreลกnost. Seveda imajo pri tem pomembno vlogo vsi deleลพniki, ki so vkljuฤeni v proces pridelave, izdelave, trลพenja in prodaje hrane. Po obliki in barvi intenzivna, privlaฤna embalaลพa, agresivno reklamiranje hrane, avtomati s prigrizki, sladkimi pijaฤami in hitro hrano โ€ฆ Vse to draลพi naลกa ฤutila in zagotovo pomembno vpliva na koliฤino in vrsto zauลพite hrane.ยซ

Dr. Tina Sentoฤnik
Dr. Tina Sentoฤnik

Odvisnost od hrane dokazana

Ali lahko postanemo odvisni od nekaterih vrst hrane oziroma okusov? Gre za odvisnost ali bolj za navado, ki se je ne moremo reลกiti? In zakaj nam tako zelo tekne sladko? ยปOdvisnost od hrane obstaja in je dokazana. Povzroฤajo jo fruktoza, narejena iz s fruktozo bogatega koruznega sirupa, ki jo dodajajo industrijsko predelani hrani, in nasiฤene maลกฤobe. Fruktoza povzroฤa odvisnost prek delovanja na moลพganski sistem, ki je povezan z razpoloลพenjem (dopaminergiฤni sistem), nasiฤene maลกฤobe pa povzroฤajo vnetje v delih moลพganov, kjer leลพijo centri za lakoto in sitost; zaradi vnetja se okvari tako obฤutek za lakoto kot tudi tisti za obฤutek sitosti,ยซ razloลพi dr. Tina Sentoฤnik.

Izpostavi, da je odnos do hrane kompleksen in v veliki meri povezan z moลพganskim centrom za nagrajevanje. ยปNekateri ljudje prav zaradi tega sistema doลพivljajo ob uลพivanju doloฤenih vrst (in koliฤin) hrane izrazito moฤnejลกe ugodje kot drugi. Sladkor ima pomirjujoฤ uฤinek in po njem v stresnih situacijah bolj posegajo tisti ljudje, ki imajo ลพe sicer eno od motenj, povezanih s hrano in hranjenjem, in ne le tisti, pri katerih bi lahko govorili o odvisnosti.ยซ

Zaฤne se v otroลกtvu

Kot odrasli imamo najraje sladko in slano. Kaj pa, ko smo otroci? Kako okuse sploh vzljubimo?

ยปOtrok se ลพe zelo zgodaj in hitro โ€™sprogramiraโ€™ na okus, s katerim pride v stik. Tako se izbira priljubljenih jedi zaฤne ลพe v zgodnjem otroลกtvu, nanjo pa v veliki meri vpliva zavedanje starลกev (in tudi ลกirลกe druลพine) o pomembnosti zdrave prehrane, ลกe posebej pa njihov zgled. Otrok v tem obdobju uลพiva jedi, ki mu jih ponudijo drugi. Otrokov okus se pozneje oblikuje in spreminja pod vplivom hrane, ki jo dobi doma, v vrtcu in v ลกoli,ยซ pojasnjuje dr. Vida Fajdiga Turk. Ali to pomeni, da je smiselno spoznavanje doloฤenih okusov odloลพiti? ยปOtrokom je hrano s sladkim okusom treba ponuditi ฤim pozneje oziroma ลกele takrat, ko bo otrok spoznal in usvojil raznovrstne okuse, na primer najprej okuse zelenjave, sadja itd. Omejevanje sladkih ลพivil in pijaฤ na silo pri otrocih namreฤ ni uspeลกna metoda, zato je bolje, da se s sladkarijami sreฤajo ฤim pozneje,ยซ pove dr. Vida Fajdiga Turk.

Ali smo odvisni od procesirane hrane

Sladkor obremenjuje telo

Kaj se v nas dogaja, ko jemo procesirano hrano? Res velja, da sladkor v njej uฤinkovito poteลกi duลกo brez vseh telesnih posledic? ยปUลพivanje sladke hrane obฤutimo kot ugodje, vendar pa to โ€™siliโ€™ naลกo trebuลกno slinavko k pretiranemu izloฤanju inzulina, posledica tega pa je padec sladkorja v krvi,ยซ pravi dr. Vida Fajdiga Turk in nadaljuje: ยปTo je v nadaljevanju povezano z obฤutkom brezvoljnosti in potrtosti, glavobolom, naglimi napadi lakote itd. Za ureditev tega stanja โ€™nujno potrebujemoโ€™ naslednji odmerek sladkorja โ€“ in tako je krog sklenjen. Lahko reฤemo, da gre pri tem bolj za odtegnitveni sindrom. Kaลพe se tudi, da z vsakdanjim uลพivanjem sladkih ลพivil izgubljamo obฤutek za sladko in si tako ลพelimo ลกe bolj moฤnega sladkega okusa; s tem poveฤujemo potrebo po zauลพiti koliฤini sladkorja.ยซ

Hrana kot nagrada

Zakaj ljudje sebe in druge sploh nagrajujemo s hrano? Dr. Tina Sentoฤnik pojasnjuje: ยปV ฤasu, v katerem ลพivimo, je to posledica spominov in prepriฤanj naลกih predhodnih generacij, ko je hrane primanjkovalo. Tako se skrb in ljubezen odraลพata v hrani, ki jo pripravimo in ponudimo svojim dragim. Pri tem ลกe posebej pri sladki hrani in pijaฤi, s ฤimer pogosto nagrajujemo otroke. Ob tem  pozabljamo, da jim s tem ลพe v zgodnjem otroลกtvu privzgajamo ฤustveni odnos do hrane, kar v kateremkoli ลพivljenjskem obdobju privede do zlorabe hrane in vseh posledic, ki taki zlorabi sledijo: motenj hranjenja, iskanja tolaลพbe v hrani pri depresivnih in tesnobnih obฤutkih ter v vseh neprijetnih in ฤustveno zahtevnih situacijah, kjer je ugodje s hrano najlaลพja in najhitrejลกa pot do pomiritve in zadovoljitve. ลฝal pa nas prikrajลกa za iskanje drugih, bolj naravnih, kompleksnejลกih in bolj zdravih naฤinov poravnavanja s svojimi potrebami, ฤustvi in obฤutki.ยซ

prof. dr. Maลกa ฤŒerneliฤ Bizjak
prof. dr. Maลกa ฤŒerneliฤ Bizjak

Milijoni za optimalno hrustljavi ฤips

Brez hrane ne moremo ลพiveti. Vendar nam nekatera ลพivila teknejo bolj kot druga. O tem, zakaj tako radi posegamo po hrani, ki velja za nezdravo, smo se pogovarjali z prof. dr. Maลกo ฤŒerneliฤ Bizjak iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

Zakaj nam tako tekne nezdrava hrana?

ยปTo vpraลกanje so prouฤevali kar mnogo let. Zakaj in kaj naredi nekatera ลพivila bolj โ€™zasvajajoฤaโ€™ in okusna od drugih. V mislih imam predvsem nezdravo hrano. Obstajata vsaj dva razloga oziroma dejavnika, zaradi katerih je izkuลกnja s to hrano prijetna in poslediฤno nam ta hrana tako tekne.

Prviฤ, sam obฤutek jesti doloฤeno vrsto hrane, kar vkljuฤuje njen okus, ki je lahko slan ali sladek, privlaฤen vonj, samo ugodje ob zauลพitju. To zadnje je ลกe kako pomembno. Prehranska podjetja porabijo milijone dolarjev, da bi odkrila na primer najbolj zadovoljivo stopnjo hrustanja krompirjevega ฤipsa. Ti dejavniki se zdruลพujejo, da ustvarijo obฤutek, ki ga naลกi moลพgani poveลพejo in tako povezujejo z doloฤeno hrano ali pijaฤo. Cilj prehranske industrije je oblikovanje zelo okusne in privlaฤne hrane, ki jo imenujemo hiperpalatabilna. Ta ลพivila vzbudijo ฤute in poslediฤno spodbujajo ลพeljo, da jih hoฤemo ลกe veฤ. Istoฤasno vzbudijo tek, da sitosti sploh ne obฤutimo in se hranimo, ker nas okus, vonj, videz, aroma, tekstura ลพivila popolnoma prevzamejo in ustvarjajo obฤutke, ki se shranijo v spomin in postanejo navada. Drugi dejavnik je dejanska sestava ลพivila โ€“ meลกanica beljakovin, maลกฤob in ogljikovih hidratov, ki jih vsebuje.ยซ

Kako veliko vlogo pri tem, po kakลกnih okusih hlepimo, igra prehranska industrija?

ยปPrehranska industrija in proizvajalci hrane iลกฤejo popolno kombinacijo soli, sladkorja in maลกฤob, ki vznemirjajo moลพgane in nas spodbudijo, da se vrnemo po ลกe veฤ hrane. Danaลกnja predelana ลพivila vsebujejo ravno pravo razmerje le-teh, popolno kombinacijo in ravno pravo koliฤino soli, sladkorja in maลกฤob, ki pusti pri ljudeh najmoฤnejลกo ฤutno izkuลกnjo in ob zauลพitju vkljuฤi najveฤji moลพni razpon ฤutov. Zaradi tega je izkuลกnja s to hrano prijetna in poslediฤno nam ta hrana tako tekne. Seveda prehranska industrija dodaja tudi razne kemijske spojine, kar ji daje neomejene moลพnosti ustvarjanja novih izdelkov in okusov. Pri tem je zaskrbljujoฤe, da je ta hrana nagrajujoฤa, nas potolaลพi ter nam hitro podari uลพitek. In to si ljudje ลพelimo v stresnem ลพivljenju.ยซ

Jemo z oฤmi

Ali zaradi uลพivanja umetnih (intenzivnih) okusov lahko izgubimo okus za ยปnaravnoยซ hrano?

ยปOkus hrane vzbuja najmoฤnejลกi ฤustven odziv na hrano. Ko obฤutimo neko okusno hrano, kot je na primer ลพivilo z veliko sladkorja, maลกฤob in soli, to vzburi moลพgane, ki se odzovejo s sproลกฤanjem kemijskih snovi. Sproลกฤajo se tako imenovani endorfini, ki nas lahko pomirijo, skrbijo za obฤutenje uลพitka, blaลพijo stres, in pa dopamin, ki poskrbi, da to izkuลกnjo s hrano obฤutimo kot nagrado.ย 

Obenem pa se zauลพitje neke hrane, ki nam je zelo okusna, zaradi teh obฤutkov ugodja in moฤnega ฤutnega zaznavanja shrani v spomin. In ลพe misel nanjo nam vzbuja ลพeljo po ponovnem zauลพitju. Okus naravne hrane se verjetno ne more kosati s ฤutno izkuลกnjo ob zauลพitju ลพivil z veliko sladkorja, maลกฤob in soli in ne vzburi moลพganov na tak naฤin. Tudi ne izgubimo okusa za naravno hrano, morda bi lahko rekli, da izgubimo obฤutenje uลพitka in obฤutka nagrade ob slednji. Optimistiฤno je, da imajo naลกi moลพgani radi novosti. Tako lahko z zdravimi ลพivili in naravnimi okusi poskrbimo tudi za novosti in nove obฤutke.ยซ

Odvisnost od nezdrave hrane โ€“ mit ali resnica?

ยปVse veฤ vpraลกanj se poraja, ali lahko razliฤna hranila sproลพijo enak odziv na moลพgane kot droge. Veฤina drog namreฤ povzroฤi spremembe v posebnih podroฤjih moลพganov, kar ima za posledico doloฤeno odvisniลกko vedenje. Nevroznanstveniki so res ugotovili, da doloฤena hrana in droge aktivirajo enaka podroฤja v moลพganih. Predvsem hrana z veliko sladkorja, soli in maลกฤob. Hrepenenje po hrani pa vodi do sprememb v doloฤenih podroฤjih moลพganov, ki so znaฤilna za hrepenenje po drogah. Problematiฤno je predvsem uลพivanje sladkorja, saj naj bi bili njegovi uฤinki na moลพgane podobni uฤinkom nekaterih drog. Gre za poseben odziv, saj naj bi vลกeฤne, zadovoljujoฤe in nagrajujoฤe lastnosti ลพivil spodbujale hranjenje tudi, ko smo ลพe siti.

To seveda vodi do toฤke, ko se lahko tudi nenadzorovano prenajedamo in postanemo โ€™odvisni od hraneโ€™. Odvisnost od hrane do danes ลกe ni priznana kot teลพava, motnja ali bolezen v duลกevnem in telesnem smislu. Tudi ni natanฤno definirana v psihiatriฤnih in medicinskih priroฤnikih, kot je to na primer odvisnost od snovi. Je pa v teh priroฤnikih opisana in priznana motnja hranjenja: kompulzivno prenajedanje, ki je najbliลพje odvisnosti, zaradi ลพe zgoraj opisanih znaฤilnosti. Velja omeniti ลกe eno bistveno razliko med drogami in hrano. Hrane ne moremo prenehati uลพivati, abstinenca od hrane bi bila v primeru odvisnosti od hrane nemogoฤa. Moลพna pa je seveda abstinenca od predelanih ลพivil, ลพivil z veliko sladkorja, maลกฤob in soli in namesto tega vnos polnovrednih ลพivil.ยซ

NAJNOVEJล E