Ljudje imamo radi hrano. Jemo, ko nam je dolgฤas, ko se ลพivljenje zvrne na nas z vso svojo teลพo, ko nas razjezijo v sluลพbi, ko slavimo novo ลพivljenje ali objokujemo smrt. Obredi uลพivanja hrane nas spremljajo skozi tisoฤletja, njihova vsebina pa se je v zadnjih desetletjih zelo spremenila.
Kaj, kdaj, zakaj in koliko bomo (po)jedli, izbiramo sami. Lahko si pripravimo skledo sveลพe solate, lahko pospravimo kilogram jabolk, lahko stolฤemo orehe in zagrizemo vanje, lahko ยปuplenimoยซ kokoลกje gnezdo โฆ Zakaj torej tako pogosto, pravzaprav vedno in povsod, posegamo po procesirani hrani? Je slednja res samo nezdrava (v smislu povzroฤanja debelosti, bolezni srca in oลพilja โฆ) in moteฤa za telo (vplivanje na hormone) ali pa prinaลกa tudi nekaj ลกe bolj zaskrbljujoฤega โ odvisnost? ยปUลพivanje hrane je povezano z obฤutjem ugodja. Dojenฤku hrana (dojenje) ponuja veliko ugodja, varnost in neลพnost, kar je pomembno tudi za njegov duลกevni razvoj,ยซ za uvod razloลพi dr. Vida Fajdiga Turk iz NIJZ.
Jemo z oฤmi
Procesirana hrana po podatkih Eurostata v povpreฤju zaseda polovico prodajnih polic v drลพavah ฤlanicah EU. Na razpolago je torej povsod. Ali smo zato tudi bolj laฤni in kako pomembna je tu vloga ฤutil โ oฤi, na primer, ki se ยปustavijoยซ na barvno intenzivni embalaลพi?
Dr. Tina Sentoฤnik, specialistka interne medicine in vodilna strokovnjakinja za celostno zdravljenje debelosti pri nas, pojasnjuje: ยปV situacijah, ko je hrana na razpolago, ko jo vidimo, vohamo, okuลกamo, ko jo skratka doลพivljamo s ฤutili, je bomo zagotovo zauลพili preveฤ. Prav zato je pomembno, da v vsakodnevnih situacijah nimamo na vseh razpoloลพljivih povrลกinah razstavljene hrane, da si ne nalagamo prevelikih porcij in se skratka ne izpostavljamo stalnim zunanjim sproลพilcem k hranjenju. Ti spodbujajo ฤlovekov ลพe vrojen in za preลพivetje pomemben nagon k hranjenju, lahko bi mu po domaฤe rekli tudi poลพreลกnost. Seveda imajo pri tem pomembno vlogo vsi deleลพniki, ki so vkljuฤeni v proces pridelave, izdelave, trลพenja in prodaje hrane. Po obliki in barvi intenzivna, privlaฤna embalaลพa, agresivno reklamiranje hrane, avtomati s prigrizki, sladkimi pijaฤami in hitro hrano โฆ Vse to draลพi naลกa ฤutila in zagotovo pomembno vpliva na koliฤino in vrsto zauลพite hrane.ยซ
Odvisnost od hrane dokazana
Ali lahko postanemo odvisni od nekaterih vrst hrane oziroma okusov? Gre za odvisnost ali bolj za navado, ki se je ne moremo reลกiti? In zakaj nam tako zelo tekne sladko? ยปOdvisnost od hrane obstaja in je dokazana. Povzroฤajo jo fruktoza, narejena iz s fruktozo bogatega koruznega sirupa, ki jo dodajajo industrijsko predelani hrani, in nasiฤene maลกฤobe. Fruktoza povzroฤa odvisnost prek delovanja na moลพganski sistem, ki je povezan z razpoloลพenjem (dopaminergiฤni sistem), nasiฤene maลกฤobe pa povzroฤajo vnetje v delih moลพganov, kjer leลพijo centri za lakoto in sitost; zaradi vnetja se okvari tako obฤutek za lakoto kot tudi tisti za obฤutek sitosti,ยซ razloลพi dr. Tina Sentoฤnik.
Izpostavi, da je odnos do hrane kompleksen in v veliki meri povezan z moลพganskim centrom za nagrajevanje. ยปNekateri ljudje prav zaradi tega sistema doลพivljajo ob uลพivanju doloฤenih vrst (in koliฤin) hrane izrazito moฤnejลกe ugodje kot drugi. Sladkor ima pomirjujoฤ uฤinek in po njem v stresnih situacijah bolj posegajo tisti ljudje, ki imajo ลพe sicer eno od motenj, povezanih s hrano in hranjenjem, in ne le tisti, pri katerih bi lahko govorili o odvisnosti.ยซ
Zaฤne se v otroลกtvu
Kot odrasli imamo najraje sladko in slano. Kaj pa, ko smo otroci? Kako okuse sploh vzljubimo?
ยปOtrok se ลพe zelo zgodaj in hitro โsprogramiraโ na okus, s katerim pride v stik. Tako se izbira priljubljenih jedi zaฤne ลพe v zgodnjem otroลกtvu, nanjo pa v veliki meri vpliva zavedanje starลกev (in tudi ลกirลกe druลพine) o pomembnosti zdrave prehrane, ลกe posebej pa njihov zgled. Otrok v tem obdobju uลพiva jedi, ki mu jih ponudijo drugi. Otrokov okus se pozneje oblikuje in spreminja pod vplivom hrane, ki jo dobi doma, v vrtcu in v ลกoli,ยซ pojasnjuje dr. Vida Fajdiga Turk. Ali to pomeni, da je smiselno spoznavanje doloฤenih okusov odloลพiti? ยปOtrokom je hrano s sladkim okusom treba ponuditi ฤim pozneje oziroma ลกele takrat, ko bo otrok spoznal in usvojil raznovrstne okuse, na primer najprej okuse zelenjave, sadja itd. Omejevanje sladkih ลพivil in pijaฤ na silo pri otrocih namreฤ ni uspeลกna metoda, zato je bolje, da se s sladkarijami sreฤajo ฤim pozneje,ยซ pove dr. Vida Fajdiga Turk.
Sladkor obremenjuje telo
Kaj se v nas dogaja, ko jemo procesirano hrano? Res velja, da sladkor v njej uฤinkovito poteลกi duลกo brez vseh telesnih posledic? ยปUลพivanje sladke hrane obฤutimo kot ugodje, vendar pa to โsiliโ naลกo trebuลกno slinavko k pretiranemu izloฤanju inzulina, posledica tega pa je padec sladkorja v krvi,ยซ pravi dr. Vida Fajdiga Turk in nadaljuje: ยปTo je v nadaljevanju povezano z obฤutkom brezvoljnosti in potrtosti, glavobolom, naglimi napadi lakote itd. Za ureditev tega stanja โnujno potrebujemoโ naslednji odmerek sladkorja โ in tako je krog sklenjen. Lahko reฤemo, da gre pri tem bolj za odtegnitveni sindrom. Kaลพe se tudi, da z vsakdanjim uลพivanjem sladkih ลพivil izgubljamo obฤutek za sladko in si tako ลพelimo ลกe bolj moฤnega sladkega okusa; s tem poveฤujemo potrebo po zauลพiti koliฤini sladkorja.ยซ
Hrana kot nagrada
Zakaj ljudje sebe in druge sploh nagrajujemo s hrano? Dr. Tina Sentoฤnik pojasnjuje: ยปV ฤasu, v katerem ลพivimo, je to posledica spominov in prepriฤanj naลกih predhodnih generacij, ko je hrane primanjkovalo. Tako se skrb in ljubezen odraลพata v hrani, ki jo pripravimo in ponudimo svojim dragim. Pri tem ลกe posebej pri sladki hrani in pijaฤi, s ฤimer pogosto nagrajujemo otroke. Ob tem pozabljamo, da jim s tem ลพe v zgodnjem otroลกtvu privzgajamo ฤustveni odnos do hrane, kar v kateremkoli ลพivljenjskem obdobju privede do zlorabe hrane in vseh posledic, ki taki zlorabi sledijo: motenj hranjenja, iskanja tolaลพbe v hrani pri depresivnih in tesnobnih obฤutkih ter v vseh neprijetnih in ฤustveno zahtevnih situacijah, kjer je ugodje s hrano najlaลพja in najhitrejลกa pot do pomiritve in zadovoljitve. ลฝal pa nas prikrajลกa za iskanje drugih, bolj naravnih, kompleksnejลกih in bolj zdravih naฤinov poravnavanja s svojimi potrebami, ฤustvi in obฤutki.ยซ
Milijoni za optimalno hrustljavi ฤips
Brez hrane ne moremo ลพiveti. Vendar nam nekatera ลพivila teknejo bolj kot druga. O tem, zakaj tako radi posegamo po hrani, ki velja za nezdravo, smo se pogovarjali z prof. dr. Maลกo ฤerneliฤ Bizjak iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.
Zakaj nam tako tekne nezdrava hrana?
ยปTo vpraลกanje so prouฤevali kar mnogo let. Zakaj in kaj naredi nekatera ลพivila bolj โzasvajajoฤaโ in okusna od drugih. V mislih imam predvsem nezdravo hrano. Obstajata vsaj dva razloga oziroma dejavnika, zaradi katerih je izkuลกnja s to hrano prijetna in poslediฤno nam ta hrana tako tekne.
Prviฤ, sam obฤutek jesti doloฤeno vrsto hrane, kar vkljuฤuje njen okus, ki je lahko slan ali sladek, privlaฤen vonj, samo ugodje ob zauลพitju. To zadnje je ลกe kako pomembno. Prehranska podjetja porabijo milijone dolarjev, da bi odkrila na primer najbolj zadovoljivo stopnjo hrustanja krompirjevega ฤipsa. Ti dejavniki se zdruลพujejo, da ustvarijo obฤutek, ki ga naลกi moลพgani poveลพejo in tako povezujejo z doloฤeno hrano ali pijaฤo. Cilj prehranske industrije je oblikovanje zelo okusne in privlaฤne hrane, ki jo imenujemo hiperpalatabilna. Ta ลพivila vzbudijo ฤute in poslediฤno spodbujajo ลพeljo, da jih hoฤemo ลกe veฤ. Istoฤasno vzbudijo tek, da sitosti sploh ne obฤutimo in se hranimo, ker nas okus, vonj, videz, aroma, tekstura ลพivila popolnoma prevzamejo in ustvarjajo obฤutke, ki se shranijo v spomin in postanejo navada. Drugi dejavnik je dejanska sestava ลพivila โ meลกanica beljakovin, maลกฤob in ogljikovih hidratov, ki jih vsebuje.ยซ
Kako veliko vlogo pri tem, po kakลกnih okusih hlepimo, igra prehranska industrija?
ยปPrehranska industrija in proizvajalci hrane iลกฤejo popolno kombinacijo soli, sladkorja in maลกฤob, ki vznemirjajo moลพgane in nas spodbudijo, da se vrnemo po ลกe veฤ hrane. Danaลกnja predelana ลพivila vsebujejo ravno pravo razmerje le-teh, popolno kombinacijo in ravno pravo koliฤino soli, sladkorja in maลกฤob, ki pusti pri ljudeh najmoฤnejลกo ฤutno izkuลกnjo in ob zauลพitju vkljuฤi najveฤji moลพni razpon ฤutov. Zaradi tega je izkuลกnja s to hrano prijetna in poslediฤno nam ta hrana tako tekne. Seveda prehranska industrija dodaja tudi razne kemijske spojine, kar ji daje neomejene moลพnosti ustvarjanja novih izdelkov in okusov. Pri tem je zaskrbljujoฤe, da je ta hrana nagrajujoฤa, nas potolaลพi ter nam hitro podari uลพitek. In to si ljudje ลพelimo v stresnem ลพivljenju.ยซ
Ali zaradi uลพivanja umetnih (intenzivnih) okusov lahko izgubimo okus za ยปnaravnoยซ hrano?
ยปOkus hrane vzbuja najmoฤnejลกi ฤustven odziv na hrano. Ko obฤutimo neko okusno hrano, kot je na primer ลพivilo z veliko sladkorja, maลกฤob in soli, to vzburi moลพgane, ki se odzovejo s sproลกฤanjem kemijskih snovi. Sproลกฤajo se tako imenovani endorfini, ki nas lahko pomirijo, skrbijo za obฤutenje uลพitka, blaลพijo stres, in pa dopamin, ki poskrbi, da to izkuลกnjo s hrano obฤutimo kot nagrado.ย
Obenem pa se zauลพitje neke hrane, ki nam je zelo okusna, zaradi teh obฤutkov ugodja in moฤnega ฤutnega zaznavanja shrani v spomin. In ลพe misel nanjo nam vzbuja ลพeljo po ponovnem zauลพitju. Okus naravne hrane se verjetno ne more kosati s ฤutno izkuลกnjo ob zauลพitju ลพivil z veliko sladkorja, maลกฤob in soli in ne vzburi moลพganov na tak naฤin. Tudi ne izgubimo okusa za naravno hrano, morda bi lahko rekli, da izgubimo obฤutenje uลพitka in obฤutka nagrade ob slednji. Optimistiฤno je, da imajo naลกi moลพgani radi novosti. Tako lahko z zdravimi ลพivili in naravnimi okusi poskrbimo tudi za novosti in nove obฤutke.ยซ
Odvisnost od nezdrave hrane โ mit ali resnica?
ยปVse veฤ vpraลกanj se poraja, ali lahko razliฤna hranila sproลพijo enak odziv na moลพgane kot droge. Veฤina drog namreฤ povzroฤi spremembe v posebnih podroฤjih moลพganov, kar ima za posledico doloฤeno odvisniลกko vedenje. Nevroznanstveniki so res ugotovili, da doloฤena hrana in droge aktivirajo enaka podroฤja v moลพganih. Predvsem hrana z veliko sladkorja, soli in maลกฤob. Hrepenenje po hrani pa vodi do sprememb v doloฤenih podroฤjih moลพganov, ki so znaฤilna za hrepenenje po drogah. Problematiฤno je predvsem uลพivanje sladkorja, saj naj bi bili njegovi uฤinki na moลพgane podobni uฤinkom nekaterih drog. Gre za poseben odziv, saj naj bi vลกeฤne, zadovoljujoฤe in nagrajujoฤe lastnosti ลพivil spodbujale hranjenje tudi, ko smo ลพe siti.
To seveda vodi do toฤke, ko se lahko tudi nenadzorovano prenajedamo in postanemo โodvisni od hraneโ. Odvisnost od hrane do danes ลกe ni priznana kot teลพava, motnja ali bolezen v duลกevnem in telesnem smislu. Tudi ni natanฤno definirana v psihiatriฤnih in medicinskih priroฤnikih, kot je to na primer odvisnost od snovi. Je pa v teh priroฤnikih opisana in priznana motnja hranjenja: kompulzivno prenajedanje, ki je najbliลพje odvisnosti, zaradi ลพe zgoraj opisanih znaฤilnosti. Velja omeniti ลกe eno bistveno razliko med drogami in hrano. Hrane ne moremo prenehati uลพivati, abstinenca od hrane bi bila v primeru odvisnosti od hrane nemogoฤa. Moลพna pa je seveda abstinenca od predelanih ลพivil, ลพivil z veliko sladkorja, maลกฤob in soli in namesto tega vnos polnovrednih ลพivil.ยซ