Individualne spremembe sicer ne bodo dovolj za zajezitev globalnega segrevanja, vendar gre kljub temu za pomemben del mozaika, posebno če upoštevamo skupni učinek tovrstnih sprememb. Toda to, da se (deloma) odpovemo določenim dobrinam z največjim ogljičnim odtisom, pogosto pomeni malce manj udobja. Ali smo se na primer pripravljeni odreči avtomobilu za dobro planeta? Raziskave, ki so bile izvedene v največjih evropskih državah, kažejo, da se odgovori Evropejcev precej razlikujejo …
Avtomobilu bi se odpovedalo samo 13 % Nemcev
Približno dve tretjini Nemcev sta za zaščito planeta pripravljeni spremeniti svoje navade. Nemci se sicer zavedajo, da to včasih zahteva žrtvovanje udobja, toda ustavi se, ko pride do vprašanja avtomobilov. Kot je pokazala raziskava, ki jo je v imenu časnika Welt am Sonntag izvedlo podjetje YouGov, se je avtomobilu pripravljenih odpovedati samo 13 odstotkov Nemcev. Po drugi strani so Nemci precej manj navezani na letala. Približno 43 odstotkov vprašanih je namreč odgovorilo, da so pripravljeni leteti manj, če bi to pripomoglo k zajezitvi podnebnih sprememb. Precej velik je tudi delež Nemcev, ki so za zaščito planeta pozimi pripravljeni nekoliko znižati temperaturo v stanovanju (40 odstotkov). Ponovno pa se je zataknilo pri prehranjevalnih navadah. Tovrstnim spremembam je namreč naklonjena manj kot tretjina prebivalcev Nemčije.
Francozi se zavedajo negativnega vpliva mesne in mlečne industrije
Zanimivo je, da se zdijo Francozom, ki veljajo za velike gurmane, spremembe prehranjevalnih navad precej bolj sprejemljive kot Nemcem. Še več: strinjajo se celo z zakonskimi omejitvami na tem področju. Glede na podatke raziskave, ki jo je izvedla Evropska investicijska banka, se kar 57 odstotkov Francozov strinja z omejitvijo količine mesa in mlečnih izdelkov, ki jih lahko kupi posameznik. Podobno velja tudi za druge spremembe, povezane z zmanjševanjem ogljičnega odtisa. Večina Francozov je naklonjena točkovnemu sistemu za dobrine z velikim ogljičnim odtisom. Ko bi oseba porabila vnaprej določeno število točk, tisto leto ne bi mogla več dostopati do dobrin in storitev, ki so najbolj obremenjujoče za planet.
Britanci občutljivi predvsem v povezavi z letenjem
Podjetje YouGov je raziskavo o pripravljenosti na individualne spremembe za zaščito planeta na začetku letošnjega leta izvedlo tudi v Veliki Britaniji. Približno 36 odstotkov Britancev je odgovorilo, da so pogostost uživanja mesa in mlečnih izdelkov pripravljeni omejiti na 2–3 obroke na teden, medtem ko se je mesu in mlečnim izdelkom pripravljeno povsem odpovedati samo 12 odstotkov prebivalcev Velike Britanije. Ko so bili postavljeni pred vprašanje, ali bi se za zaščito planetov odrekli uporabi avtomobila, je pritrdilno odgovorilo 20 odstotkov Britancev, 14 odstotkov vprašanih pa je odgovorilo, da je to nekaj, kar so že naredili. Britanci so torej tu nekoliko v prednosti pred Nemci, vendar pa so po drugi strani manj pripravljeni na spremembe, povezane z letenjem. Samo približno 25 odstotkov Britancev je na primer odgovorilo, da so pripravljeni pri letenju plačati dodatne stroške za ukrepe za zmanjševanje negativnega okoljskega vpliva.
V Španiji podpirajo strožje omejitve
Španija je ena od evropskih držav, kjer se že kažejo zelo izrazite negativne posledice podnebnih sprememb. Zaradi dolgotrajne suše je na primer na določenih območjih že močno omejen dostop do vode. Toda nedavna nacionalna raziskava je pokazala, da se je število Špancev, ki verjamejo, da so podnebne spremembe zelo resna težava, od leta 2020 kljub temu zmanjšalo. Vendar pa velik delež Špancev še vedno verjame, da za so za spremembe navad prebivalstva potrebne strožje omejitve (ta delež je celo višji kot v večini drugih evropskih držav). To ni presenetljivo, saj je kar 80 odstotkov Špancev prepričanih, da so za zajezitev podnebnih sprememb potrebne tudi spremembe individualnih navad.
Z omejevanjem dostopa do mesa in mlečnih izdelkov se – morda nekoliko presenetljivo – strinjajo tudi v Italiji. Tovrstnim omejitvam sta namreč naklonjeni kar približno dve tretjini Italijanov. Naši zahodni sosedje so obenem zelo naklonjeni tudi označevanju ogljičnega odtisa na živilih. S tem predlogom se je strinjalo kar 85 odstotkov vprašanih.