Avstralija je kot prva država na svetu legalizirala uporabo psihedelikov pri zdravljenju specifičnih težav z duševnim zdravjem. Od 1. julija letos lahko tako psihiatri pacientom predpisujejo tudi MDMA in psilocibin, pri čemer pa je raba omenjenih učinkovin strogo regulirana. Psihiatri učinkovin ne bodo mogli predpisovati pri poljubnih motnjah, ampak zgolj v specifičnih okoliščinah …
Psilocibin naravna, MDMA pa sintetična spojina
MDMA je glavna učinkovina ekstazija – droge, ki se pogosto uporablja na zabavah. Gre za sintetično drogo s halucinogenim učinkom. Droga poskrbi za več energije, nenavadne senzorne zaznave in za izgubo občutka za čas. V nasprotju z MDMA-jem je psilocibin snov, ki je naravno prisotna v naravi, in sicer v t. i. halucinogenih gobah.
Pomoč pri zdravljenju depresije in posttravmatske stresne motnje
Psilocibin, aktivna spojina v halucinogenih gobah, ki so znane tudi kot »nore gobe«, se bo lahko predpisoval pacientom z depresijo, pri katerih standardna zdravila nimajo učinka. MDMA pa bodo lahko psihiatri predpisovali pacientom, pri katerih je bila diagnosticirana posttravmatska stresna motnja. Tako psilocibin kot MDMA sta bila sicer že februarja premaknjena iz najstrožje kontrolirane kategorije prepovedanih substanc (skupina 9) v skupino kontroliranih zdravil (skupina 8).
Pričakovane prednosti morajo biti večje od slabosti
Kot omenjeno, legalizacija psilocibina in MDMA-ja nikakor ne pomeni, da se bodo psihedelične učinkovine v Avstraliji po novem delile kot bombončki. Pred tem bo treba dokazati, da se pacient ne odziva na standardna zdravila in da je mogoče pričakovati, da bodo prednosti terapije s psihedeličnimi snovmi prevladale nad slabostmi.
Uporaba psihedeličnih učinkovin le pod nadzorom terapevta
Ne le da je v skladu z novimi določili strogo določeno, kdo so potencialni prejemniki psihedeličnih učinkovin, ampak so natančno opredeljene tudi okoliščine uporabe tovrstnih učinkovin. Psihedeličnih substanc pacienti ne bodo mogli uporabljati doma, ampak v nadzorovanem okolju, pod nadzorom strokovnjaka. Te substance bodo tako uporabljene v okviru psihoterapije. Pri MDMA-ju so na primer za paciente s posttravmatskim stresnim sindromom v obdobju 5–8 tednov predvidene tri seanse, ki predvidoma trajajo približno 8 ur. Med temi seansami bo ob pacientu vseskozi usposobljen terapevt.
Legalizacija bo pripomogla k odkrivanju optimalnih načinov uporabe psihedelikov
Podatki o učinkovitosti zdravljenja s psihedeličnimi učinkovinami za zdaj sicer še niso popolni, vendar se število raziskav, ki potrjujejo, da gre za snovi, ki lahko pomagajo pri specifičnih težavah z duševnim zdravjem, vztrajno povečuje. Podatki, ki bodo po novem na voljo v Avstraliji, bodo tako pomembno prispevali k boljšemu razumevanju učinkov psihedeličnih substanc in k odkrivanju optimalnih načinov njihove uporabe. Domnevati je mogoče, da se bodo začele psihedelične učinkovine postopoma uporabljati tudi pri zdravljenju drugih motenj, na primer pri anksioznosti.
V Švici lahko zdravniki zaprosijo za posebno dovoljenje
Avstralija je sicer prva država, ki je uradno legalizirala uporabo psihedelikov pri zdravljenju specifičnih duševnih motenj, vendar so omejitve že pred tem nekoliko razrahljali tudi v nekaterih drugih državah. Tako lahko na primer švicarski zdravniki od leta 2014 državni urad za javno zdravje zaprosijo za posebno dovoljenje za zdravljenje s psilocibinom, MDMA-jem in LSD-jem.
Potrebna je izjemna previdnost
Večina avstralskih znanstvenikov je odločitev o legalizaciji psihedeličnih učinkovin pozdravila z navdušenjem. Vendar se ob tem pojavljajo tudi opozorila, da je potrebna previdnost, saj se lahko izkušnja s psihedeliki konča tudi zelo slabo. Uporaba MDMA-ja lahko na primer pri nekaterih osebah s posttravmatskim stresnim sindromom poglobi travmo. Strokovnjaki tako opozarjajo, da legalizacija ne bi smela ustaviti oziroma upočasniti raziskav. Nasprotno: prav zdaj so nove raziskave posebno pomembne.
