Po delu na vrtu, soncu in pogostem umivanju je koža na rokah, komolcih ter stopalih pogosto suha in neprijetno napeta. Iz poleti nabrane prave kamilice lahko pripravimo preprost brezvodni balzam, ki kožo zaščiti, zmehča in pomaga zadržati vlago. Recept ne potrebuje eteričnih olj ali zapletenih kozmetičnih sestavin.
Ključni poudarki:
- Za balzam uporabimo popolnoma posušene cvetne koške prave kamilice, saj lahko vlaga iz svežih cvetov povzroči kvarjenje oljnega izvlečka.
- Kamilični macerat pripravimo počasi v temi ali hitreje v vodni kopeli, nato mu dodamo čebelji oziroma rastlinski vosek.
- Brezvodni balzam je namenjen negi suhe, hrapave in blago razdražene kože, ne pa zdravljenju okuženih ali globokih ran.
Zakaj je kamilica zanimiva prav za poletno nego?
Prava kamilica (Matricaria chamomilla, tudi Matricaria recutita) cveti od pozne pomladi skozi poletje. Njene bele cvetne koške z rumenim osrednjim delom nabiramo v suhem vremenu, ko so povsem odprti.
Kamilica ima dolgo tradicijo zunanje uporabe pri blagem draženju kože. Evropska agencija za zdravila njeno uporabo pri manjših kožnih vnetjih in površinskih poškodbah uvršča med tradicionalne načine uporabe. Domači oljni balzam ni enakovreden standardiziranemu zdravilu, je pa lahko prijeten negovalni pripravek za suhe roke, komolce, pete in druge hrapave predele.
Olje v receptu kožo zmehča, vosek pa na njej naredi tanek zaščitni sloj, ki upočasni izgubljanje vlage. Rezultat je gost, koncentriran pripravek brez dodane vode, zato emulgator in klasičen kozmetični konzervans nista potrebna.
Kako prepoznamo pravo kamilico?
Prava kamilica ima značilen sladkast, nekoliko jabolčen vonj in drobno deljene, nežne liste. Rumeni osrednji del cvetnega koška se med cvetenjem izboči, beli jezičasti cvetovi pa se postopoma obrnejo navzdol.
Pri prepoznavanju pomaga še en uporaben znak: cvetišče prave kamilice je v notranjosti votlo. Cvetni košek lahko vzdolžno prerežemo in preverimo njegovo sredino. Ker je kamilici podobnih več rastlin, ob kakršnem koli dvomu uporabimo posušene cvetove iz lekarne ali preverjenega zeliščnega vira.
Cvetove nabiramo stran od prometnih cest, škropljenih njiv in površin, po katerih se pogosto sprehajajo živali. Odrežemo samo cvetne koške ter na rastišču pustimo dovolj cvetov za opraševalce in semenitev.
Najpomembnejši korak je pravilno sušenje
Za oljni macerat ne uporabimo pravkar nabranih cvetov. Sveža rastlina vsebuje vodo, ki lahko ostane ujeta pod oljem in skrajša obstojnost pripravka.
Cvetne koške v enem sloju razporedimo na čist papir, mrežo ali pladenj. Sušimo jih v zračnem in senčnem prostoru, zaščitene pred neposrednim soncem. Večkrat jih nežno obrnemo. Pripravljeni so, ko so povsem suhi, lahki in se ob pritisku drobijo, ne pa upogibajo.
Če opazimo potemnele, zatohle ali plesnive dele, celotne sumljive cvetove zavržemo. Za majhen kozarček balzama potrebujemo približno 15 gramov posušene kamilice.
Recept za domači kamilični balzam
Za približno 80 do 90 mililitrov balzama potrebujemo:
- 15 g popolnoma posušenih cvetov prave kamilice,
- 100 ml sončničnega, mandljevega ali jojobinega olja,
- 80 g precejene kamilice v olju,
- 10 g čebeljega voska,
- po želji 4 do 5 kapljic vitamina E.
Najprej izdelamo kamilični macerat. Posušene cvetove damo v popolnoma suh in čist kozarec ter jih prelijemo z oljem. Vsi rastlinski deli morajo ostati pod gladino.
Kozarec zapremo in ga za dva do tri tedne postavimo v temen prostor pri običajni sobni temperaturi. Vsak dan ga nežno pretresemo in preverimo, ali so cvetovi še prekriti z oljem. Postavljanje na močno sončno okensko polico ni potrebno, saj svetloba in toplota pospešujeta oksidacijo olja.
Hitra priprava v vodni kopeli
Če balzam potrebujemo prej, lahko zaprt kozarec postavimo v vodno kopel in olje dve uri zelo nežno segrevamo. Voda naj bo vroča, vendar ne sme burno vreti. Temperatura olja naj ostane nizka, približno med 50 in 60 stopinjami Celzija.
Kozarec nato odstranimo, pustimo, da se ohladi, in ga čez noč postavimo v temen prostor. Naslednji dan olje precedimo skozi gosto gazo ali čist filter. Cvetove na koncu dobro stisnemo, vendar pazimo, da v macerat ne zaide voda.
Iz macerata v nekaj minutah nastane balzam
Odmerimo 80 gramov precejenega olja in mu dodamo 10 gramov voska. Posodo postavimo nad vodno kopel ter počasi mešamo, dokler se vosek povsem ne stopi.
Kapljico zmesi kanemo na hladen krožniček. Če je balzam pretrd, dodamo malo olja. Če je premehak, primešamo še majhen košček voska. Na koncu lahko dodamo vitamin E, ki upočasnjuje oksidacijo olja, vendar ni konzervans.
Tekoči balzam vlijemo v čist, razkužen in popolnoma suh lonček. Pustimo ga odprtega, dokler se popolnoma ne ohladi, nato ga zapremo ter označimo z datumom izdelave.
Kako ga uporabljamo in shranjujemo?
Majhno količino balzama med prsti zmehčamo in jo vtremo v čisto, suho kožo. Posebej prijeten je po večernem umivanju rok, delu na vrtu ali pred spanjem, ko ima mastnejši zaščitni sloj dovolj časa za delovanje.
Hranimo ga v hladnem in temnem prostoru ter ga zajemamo s čistimi, suhimi prsti ali lopatico. Najbolje ga je porabiti v približno treh mesecih. Ob spremembi vonja, pojavu kapljic, plesni ali nenavadni teksturi ga zavržemo.
Kamilica lahko pri ljudeh, občutljivih na rastline iz družine nebinovk, sproži alergijsko reakcijo. Balzam najprej preizkusimo na majhnem predelu zdrave kože. Ne nanašamo ga na globoke, krvaveče ali okužene rane; ob močnem draženju oziroma vztrajnih težavah poiščemo zdravstveni nasvet.
