Češnja je po zadnjem obiranju pogosto prepuščena sama sebi, toda prav konec julija je pri večini že rodnih dreves najprimernejši čas za zmerno poletno rez. Češnje ne obrezujemo enako kot jablane in hruške. Zimska rez lahko poveča nevarnost okužb skozi sveže rane, medtem ko se poleti aktivno drevo hitreje odzove na pravilno izvedene reze. Odstranimo poškodovane, pregoste in napačno usmerjene veje, ne pa velikega dela krošnje naenkrat.
Ključni poudarki:
- Obrezovanje češnje opravimo po obiranju, v suhem vremenu in hladnejšem delu dneva, ko se rane hitreje sušijo.
- Najprej odstranimo polomljene, odmrle, bolne in drgnjene veje, nato zmerno odpremo pregoste dele krošnje.
- Češnje ne obrezujemo močno vsako leto in večjih starih dreves ne poskušamo znižati v enem samem posegu.
Zakaj češnjo obrezujemo poleti?
Pri jablanah in hruškah je glavna rez pogosto zimsko opravilo. Češnja pa spada med koščičarje, ki so občutljivejši za okužbe skozi rane, nastale v hladnem in vlažnem delu leta.
Med pomembnejšimi nevarnostmi sta srebrna listavost in bakterijski rak. Povzročitelji lahko prodrejo skozi poškodovano lubje, polomljene veje in rezne rane. Poleti, ko drevo aktivno raste in je vreme suho, se površina rane hitreje osuši in začne preraščati.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije navaja, da je zelena oziroma poletna rez lahko glavna rez češnje. Opravimo jo po obiranju, vendar ne v najhujši vročini.
Poletna rez ima še druge prednosti:
- lažje prepoznamo veje, ki so letos rodile;
- odstranimo poškodbe, nastale med obiranjem;
- zmanjšamo pregostost krošnje;
- v notranjost pride več svetlobe;
- listi se po dežju hitreje posušijo;
- omejimo pretirano rast drevesa v višino;
- izboljšamo dostop do plodov v prihodnjih sezonah.
Cilj ni, da bi krošnjo močno razredčili, temveč da drevo ohranimo zdravo, zračno in obvladljivo.
Kdaj je pravi čas za obrezovanje češnje?
Najprimernejši trenutek nastopi po končanem obiranju, običajno od poletja do začetka avgusta, odvisno od sorte, nadmorske višine in poteka sezone. V hladnejših krajih lahko pozne sorte dozorijo nekoliko pozneje.
Izberite dan, ko:
- je drevo suho;
- ne dežuje;
- v naslednjih urah ni napovedanih padavin;
- ni ekstremne vročine;
- lahko režete zjutraj ali pozno popoldne.
Mokrih vej ne obrezujemo. Prav tako ni primeren čas takoj po močnem neurju, če je drevo še mokro in so na njem številne sveže poškodbe. Polomljene veje sicer čim prej odrežemo do zdravega mesta, za drugo rez pa počakamo na suh dan.
Češnje ne režemo pozno jeseni ali sredi zime samo zato, ker je brez listov in je krošnja preglednejša. Pri tej sadni vrsti je zdravstvena korist poletne rezi pomembnejša od boljše zimske vidljivosti vej.
Kako se pripravimo na poletno rez?
Pred začetkom si drevo oglejte z vseh strani. Ne začnite rezati takoj, ko pristavite lestev. Najprej določite, katere veje povzročajo težavo in katere sestavljajo glavno ogrodje krošnje.
Pripravite:
- ostre obvodne sadjarske škarje za tanjše poganjke;
- dvoročne škarje za srednje debele veje;
- ostro sadjarsko žago;
- stabilno lestev;
- čistilo za razkuževanje orodja;
- rokavice in zaščitna očala.
Topo rezilo lubje stisne in razcefra. Takšna rana se slabše suši in počasneje prerašča. Orodje pred delom očistite, med rezjo vidno obolelih delov pa ga razkužite tudi pred prehodom na drugo drevo.
Pri visokih češnjah ne režite s skrajnega vrha nestabilne lestve. Če vej ne morete varno doseči s tal ali z varne delovne ploščadi, je primerneje poklicati usposobljenega izvajalca.
Katere veje odstranimo najprej?
Pri poletnem obrezovanju češnje se ravnamo po prednostnem vrstnem redu. Tako se izognemo temu, da bi šele na koncu ugotovili, da smo odstranili preveč.
1. Polomljene in poškodovane veje
Med obiranjem, močnim vetrom ali nevihto se veje lahko razcepijo. Raztrganega dela ne pustimo viseti, saj se rana povečuje, v razpoko pa zastajata voda in umazanija.
Poškodovano vejo odrežemo do zdravega razcepa oziroma primernega stranskega poganjka. Ne pustimo dolgega mrtvega štrclja.
2. Odmrle in vidno obolele veje
Suho vejo prepoznamo po odsotnosti zdravih listov, krhkem lesu in ugreznjenem lubju. Pri sumu na bolezen rez začnemo v zdravem delu lesa, uporabljeno orodje pa očistimo.
Obolelih vej ne odlagamo neposredno pod drevo. Odnesemo jih iz sadovnjaka in odstranimo skladno z vrsto poškodbe oziroma bolezni.
3. Veje, ki se križajo in drgnejo
Dve veji, ki se dotikata, si ob vetru poškodujeta lubje. Običajno odstranimo šibkejšo, slabše umeščeno ali navznoter usmerjeno vejo. Močnejšo in bolje postavljeno ohranimo.
4. Poganjki, ki rastejo v notranjost
Krošnja češnje naj ne bo povsem prazna, vendar njena sredina tudi ne sme postati neprehodna gmota poganjkov. Odstranimo nekatere poganjke, ki rastejo neposredno proti deblu ali se vrivajo med glavne veje.
5. Močni pokončni poganjki
Iz zgornjega dela krošnje pogosto poženejo dolgi, navpični poganjki. Če jih za obnovo ogrodja ne potrebujemo, izberemo nekaj najbolj motečih in jih odstranimo pri izvoru.
Ni treba izrezati vseh. Pretirano odstranjevanje lahko sproži novo močno rast in hkrati izpostavi veje sončnemu ožigu.
Kako pravilno odrežemo vejo?
Vejo odrežemo tik zunaj vejnega ovratnika, rahlo odebeljenega območja ob njenem izrastišču. Ne režemo povsem poravnano z deblom, saj bi odstranili tkivo, ki pomaga pri naravnem preraščanju rane. Prav tako ne puščamo dolgega štrclja.
Pri težji veji uporabimo rez v več korakih:
- Nekoliko stran od končnega reza vejo najprej plitvo zarežemo s spodnje strani.
- Nekaj centimetrov bolj navzven jo prežagamo od zgoraj.
- Teža veje se sprosti, ne da bi odtrgala trak lubja z debla.
- Preostali krajši del odrežemo tik zunaj vejnega ovratnika.
Veje med rezanjem ne pustimo nenadzorovano pasti na spodnje poganjke. Če je težka, jo predhodno podpremo ali privežemo.
Premazovanje vsake manjše rane z zaščitno pasto praviloma ni potrebno. Pomembnejši so čist rez, primeren čas in suho vreme. Če gre za obsežnejšo poškodbo ali sum bolezni, se o nadaljnjem ukrepanju posvetujte s sadjarskim strokovnjakom.
Koliko krošnje lahko odstranimo?
Poletna rez rodne češnje naj bo zmerna. Če po nekaj rezih skozi krošnjo pride več svetlobe in se veje ne drgnejo več, je bil cilj verjetno dosežen.
Ne odstranjujte velikega dela listne površine samo zato, da bi:
- močno znižali staro drevo;
- iz češnje ustvarili povsem prazno kotlasto krošnjo;
- razkrili vse glavne veje;
- v enem dnevu popravili več let zanemarjene rasti.
Listi drevo oskrbujejo z energijo, zasenčujejo lubje in pomagajo pri celjenju. Nenadno razgaljene veje so poleti občutljive za sončne poškodbe.
Zelo visoko ali zanemarjeno češnjo obnavljamo postopoma skozi več sezon. Vsako leto odstranimo le nekaj strateško izbranih vej. Tako omejimo stres in pretirano izraščanje novih pokončnih poganjkov.
Ali mlado češnjo obrezujemo enako?
Mlada češnja potrebuje predvsem oblikovalno rez. Izberemo dobro razporejene glavne veje, ki bodo sestavljale trajno ogrodje, ter odstranimo konkurenčne ali izrazito napačno usmerjene poganjke.
Ne krajšamo vseh poganjkov brez jasnega razloga. Vsak rez vpliva na prihodnjo rast, zato je pri mladem drevesu bolje narediti nekaj premišljenih rezov kot veliko naključnih.
Posebej pazimo na zelo ozke kote med deblom in vejo. Takšni spoji so mehansko šibkejši in se lahko pozneje pod težo pridelka razcepijo. Primerneje usmerjene mlade poganjke lahko, dokler so še prožni, privežemo ali razpremo v širši kot.
Najpogostejše napake pri obrezovanju češnje
Največ škode ne povzroči izpuščena rez, temveč neustrezen čas ali pretiran poseg.
Izogibajte se predvsem:
- obrezovanju v dežju;
- zimski rezi rodne češnje;
- puščanju raztrganih štrcljev;
- rezanju povsem ob deblu;
- odstranitvi večjega dela krošnje naenkrat;
- uporabi umazanih in topih škarij;
- nevarnemu delu na nestabilni lestvi;
- rezanju vej z aktivnim ptičjim gnezdom.
Po rezi poberite odrezane veje in preglejte tla pod drevesom. Če je poletje suho, češnjo temeljito zalijte na širšem območju pod krošnjo in obnovite zastirko. Materiala ne nasujte neposredno ob deblo.
Poletna rez velja tudi za slive
Podobno pravilo velja za slive in nekatere druge koščičarje. Uveljavljena sliva se praviloma obrezuje spomladi ali sredi poletja, ne v hladnem in mokrem delu leta. Tudi pri njej odstranimo poškodovane, pregoste ter križajoče se veje in se izognemo močnemu enkratnemu pomlajevanju.
Pri zelo poznih sortah sliv, ki konec julija še zorijo, počakamo do obiranja. Plodnih vej ne odstranjujemo samo zato, da bi sledili koledarskemu datumu.
Če ste torej pri češnji že pobrali zadnje plodove, si krošnjo oglejte zdaj. Nekaj pravilnih rezov na suhem poletnem dnevu je za drevo koristnejših kot velika popravljalna rez sredi zime.
Preberite tudi:
- Kako shraniti češnje, da bodo ostale dlje časa sveže?
- Kako pravilno obrezovati rožmarin, da bo uspeval celo sezono
