0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Ekologija & Okolje3Redarilna izmenjava oblačil minila brez Monice Belluci in Kevina Costnerja

3Redarilna izmenjava oblačil minila brez Monice Belluci in Kevina Costnerja

MORDA VAS ZANIMA

Ljubljana, 16. december – Včeraj je v organizaciji društva Ekologi brez meja in pod vodstvom modne oblikovalke Barbare Živčič potekala 3Redarilna izmenjava oblačil, na kateri si je 39 udeležencev izmenjavalo oblačila, obutev in modne dodatke, za katere niso več našli prostora v svoji garderobi.

- Oglas -

OblačilaOrganizatorji želijo še zlasti v predprazničnem času opozoriti na nepremišljeno nakupovalno mrzlico in predlagati, da namesto kupcev postanemo izmenjevalci, kar je cenejša, preprostejša in bolj okolju prijazna rešitev. Na dogodku je našlo nove lastnike okoli 50 kosov oblačil in kosov nakita, preostalih 40 kosov pa bodo organizatorji predali organizaciji Kralji ulice in uporabili za nadaljnje projekte.  Eden od njih je Tovarna dela, v okviru katerega bodo prihodnje leto s partnerji ustanovili socialno podjetje Tovarna dela – Tekstil.

Organizatorji društvo Ekologi brez meja so se organizacije dogodka lotili na podlagi dejstva, da v Sloveniji odvržemo med 12 in 14 kg tekstilnih odpadkov na prebivalca oziroma skoraj 30 milijonov ton na leto, med katerimi pomemben delež predstavljajo oblačila. Med njimi je seveda tudi del oblačil, ki bi bila primerna za ponovno uporabo. Že samo ime 3Redarilna izmenjava pove, da gre za eno od možnih variant prenosa razvpitih 3 R – reduce, re-use, recycle – v vsakodnevno prakso.

Modna oblikovalka in članica društva Ekologi brez meja Barbara Živčič je povedala: »Koncept je čisto preprost, saj temelji na blagovni izmenjavi, ki smo jo ljudje poznali preden smo uvedli denar: vsak na primer prinese 3 kose svoje garderobe, ki se jih je naveličal, jih odda na mizo in s tem dobi pravico vzeti enako število poljubnih kosov, ki so jih prinesli drugi udeleženci

- Oglas -

Vsakega povabljenca so organizatorji pozvali, naj garderobo za izmenjavo prinese v vrečkah za večkratno uporabo in ne v plastičnih. Kot so še poudarili, izmenjava ni mišljena kot poskus ustvarjanja nove modne muhe, ampak predstavlja eno od bolj trajnostnih praks pri boju z odpadki, ki jo je možno razširiti tudi na druga področja in je še posebej primerna tudi za ožje prijateljske kroge. Ekologi brez meja tako skušajo opozoriti tudi na življenjski krog kupljenih izdelkov in njihove vplive na okolje. Pomembno je, da preverimo, kakšen je  ogljični odtis izdelka, koliko pesticidov, nafte, kemikalij in podplačane delovne sile ali morda trpinčenja živali je bilo potrebno za izdelavo npr. bombažne majice, ki jo kupimo in potem uporabljamo 3 mesece. Ali je nakup smiseln in potreben, lahko ocenimo samo na podlagi tovrstnih razmislekov.

Preostanek oblačil, približno 40 kosov puloverjev, hlač, kril, srajc in bluz,, pokrival, majic s kratkimi in dolgimi rokavi ter 4 pare obuval in 5 ogrlic, ki jih izmenjevalci včeraj niso odnesli, bodo Ekologi brez meja predali Kraljem ulice in uporabili v prihajajočem projektu Tovarna dela – Tekstil.

Oblačila

O projektu Tovarna dela – Tekstil

3Redarilna izmenjava, ki je v organizaciji društva Ekologi brez meja potekala drugič, je napoved projekta Tovarna dela – Tekstil, v katerem bodo partnerji ustanovili socialno podjetje s tekstilno dejavnostjo za zbiranje, sortiranje, čiščenje in predelavo rabljenega tekstila za nadaljnjo reciklažo ter prodajo rabljenih oblačil.

- Oglas -

V socialnem podjetju bodo zaposlitev našli predstavniki dveh ranljivih skupin brezposelnih, iskalci prve zaposlitve in brezposelne osebe, starejše od 50 let. Projekt bo prispeval k širitvi socialnih storitev v Sloveniji in reševanju zaposlitvene problematike ranljivih ciljnih skupin, hkrati pa bo prispeval k zmanjševanju odpadkov, saj tekstilu, ki bi ga sicer odvrgli, daje novo dodano vrednost. Potrošniki bodo s svojim okolju prijaznim nakupom podpirali tako okoljske tehnologije kot vrednote, kot sta znanje in talent.

Osnovna ideja projekta Tovarna dela – Tekstil

Tovarna dela – Tekstil je vzpostavitev učinkovitega sistema zbiranja rabljenih oblačil, odprtje obrata, kjer se bo zbran tekstil ločeval, opral in popravil ter odprtje trgovine z rabljenimi oblačili v Ljubljani. Projekt gradi na konceptih socialne vključenosti, okoljevarstva in prostovoljstva ter povezuje nevladne organizacije, regionalne institucije ter zasebni sektor.

Partnerji projekta Tovarna dela – Tekstil so:

Mladinski center Dravinjske doline (prijavitelj), Društvo za razvoj socialnih programov in socialnega podjetništva – DSP Center, Zadruga Dobrote, Društvo Ekologi brez meja, Okoljski raziskovalni zavod s pridruženimi partnerji občino Ravne na Koroškem, Združenje oblikovalcev, arhitektov in rokodelcev Grupa, Zavod Pika.

Primer dobre prakse – Les Petits Riens (Belgija)

V projektu Tovarna dela – Tekstil se bodo partnerji navezali na primer dobre prakse iz tujine, in sicer na znanje in dolgoletne izkušnje nevladne organizacije Les Petits Riens iz Belgije, ki že 70 let deluje na področju zbiranja rabljenega tekstila (in drugih predmetov), ki mu ponovno vrača vrednost skozi procese čiščenja ter popravljanja ter ga prodaja v svojih trgovinah z rabljenim tekstilom in zaposluje socialno izključene osebe. Z dobičkom od prodaje rabljenega tekstila in drugih predmetov financirajo socialne dejavnosti podjetja in aktivnosti, ki imajo namen prispevati k zmanjševanju socialne izključenosti in revščine.

VZVODI ZA PROJEKT TOVARNA DELA – TEKSTIL

  • Svetovna proizvodnja novega tekstila povzroča velike vplive na okolje (zmanjševanje vodnih virov, uporaba pesticidov in insekticidov, sežig nerecikliranega tekstila povzroča povečanje emisij ogljikovega dioksida …).
  • V celotni strukturi komunalnih odpadkov, ki jih proizvedejo gospodinjstva, predstavljajo tekstilni odpadki 3 %. V Sloveniji tako odvržemo med 12 in 14 kg tekstilnih odpadkov na prebivalca oziroma skoraj 30 milijonov ton na leto, med katerimi pomemben delež predstavljajo oblačila. Med njimi je tudi del oblačil, ki bi bila primerna za ponovno uporabo.
  • V Sloveniji nimamo sistemsko urejene možnosti oddaje še uporabnih oblačil, ljudje veliko večino odvržejo kot odpadke v zabojnike ali naravo, del, ki ga zberejo humanitarne organizacije kot npr. Rdeči Križ in Karitas je zanemarljiv v primerjavi s celotno količino tekstilnih odpadkov, ki se proizvedejo v Sloveniji.
  • Socialno podjetništvo je v Sloveniji omejeno na delovanje invalidskih podjetij, ki zaposlujejo malo manj kot 15.000 delavcev, vendar je to še daleč od potenciala socialnega podjetništva, katerega poslanstvo je reintegracija in spodbujanje enakih možnosti ter socialnega vključevanja. Zakon o socialnem podjetništvu je v fazi priprave zakona.
  • Projekt s svojo dejavnostjo in aktivnostmi dodatno podpira izvajanje nacionalnih ukrepov in mehanizme pri vstopanju ciljne skupine na trg. S spodbujanjem razvoja socialnega podjetništva in zaposlitvenih programov, ki so tržno a neprofitno naravnani, ustvarja nova delovna mesta za ranljive skupine. S svojo dejavnostjo širi razvoj socialnih storitev v Sloveniji in s tem razvija in udejanja inovativen pristop k reševanju zaposlitvene problematike ranljivih skupin, hkrati pa rešuje okoljsko obremenjenost in zmanjšuje količino odpadkov, saj tekstilu, ki bi ga sicer odvrgli, daje novo dodano vrednost.

NAJNOVEJŠE