Šentjanževka proti krčem, vnetjem in opeklinam

Šentjanževka proti krčem, vnetjem in opeklinam

    Pin It

    Šentjanževka (Hypericum perforatum) je trajna zelika, ki zraste do višine 70 cm. Cvetovi, ki največ cvetijo julija, se uporabljajo za zdravljenje trebušnih krčev in vnetij, opeklin in živčnih bolezni. Klinično je dobro dokazano tudi njeno antidepresivno delovanje. V Nemčiji se zdravila s šentjanževko dobi tudi na recept in so v skupini antidepresivov najpogosteje predpisovana zdravila. Izvleček šentjanževke vsebuje vrsto različnih snovi, kot so: hipericin, psevdohipericin, hiperforin, flavonoidi, fenolne kisline.

    ŠentjanževkaŠentjanževka v telesu močno poveča aktivnost encimov, ki so odgovorni za razgradnjo zdravil. Ob sočasnem jemanju šentjanževke in drugih zdravil, je učinek teh zdravil zmanjšan.

    Šentjanževka je psihotropno sredstvo, vpliva na duševno dejavnost. Je sedativ, pomirja, anksiolitik, odpravi tesnobo in razblini strah, ter antidepresiv, odžene potrtost, malodušje in brezvoljnost. Odpravlja pa tudi slabo splošno počutje, izgubo teka, nespečnost, duševne težave med meno, preobčutljivost na vremenske spremembe … in je tudi pogosta učinkovina homeopatskih pripravkov.

    Šentjanževka pa se od nekdaj uporablja tudi kot dodatek k prehrani. Uvrščajo jo namreč v skupino naravnih začimb, imenovanih N2, kar pomeni, da se sme dodajati živilom v manjših količinah in njena vsebnost ne sme presegati določene količine.  Kot že omenjeno vpliva šentjanževka na duševno dejavnost – je psihotropno sredstvo. Deluje kot:

    Ravno zaradi omenjenih zdravilnih učinkov se šentjanževka uporablja za izboljšanje razpoloženja, za povečanje telesne in duševne zmogljivosti in za povečanje volje do dela. Pri ljudeh, ki so občutljivi na vremenske spremembe in ženske z duševnimi težavami med meno pa deluje še posebej zdravilno, saj odpravlja vse spremljajoče pojave, kot je izguba teka, slabo počutje in nespečnost. Tudi ljudem z išiasom, migrenami ali tistim, ki imajo težave z močenjem postelje, bo šentjanževka pomagala. Šentjanževka pa je uporabna tudi za zunanjo rabo, in sicer odlično celi rane in opekline. Za opekline se še posebej uporablja njen proizvod – šentjanževo olje.  Novejša dognjanja oziroma raziskave kažejo tudi na to, da šentjanževka na živalih spodbudi odpornost proti kužnim klicam. Odkrito je, da vsebuje več antibiotikov, med drugim tudi imanin in hiperforin, ki so učinkoviti proti kužnim klicam na koži. Imanin neposredno učinkuje tudi na ožilje, saj znižuje krvni tlak in poveča hitrost, ter globino dihanja.

    Po nekih raziskavah, ki so jih naredili na ljudeh je dokazano izboljšanje stanja pri petnajstih duševno utesnjenih in potrtih ljudeh. Dokazano je tudi, da čaj pripravljen iz šentjanževke in baldrijana uspešneje zdravi od uveljavljenega zdravila diazepam. Medtm, ko čaj pripravljen iz mete, kamilice, trpotca, šentjanževke in repike odpravlja plitke in boleče krvaveče razjede na vneti dvanajstni in želodčni sluznici. Vsebnost hipercina v šentjanževki pa dokazano deluje tudi v borbi proti virusom HIV in povzročiteljem hepatitisa C, ter vnetju jeter. Vendar pa morate pri uživanju šentjanževke paziti na odmerek, saj lahko prekomerni odmerki delujejo negativno na vaše zdravje in hkrati zmanjšajo učinke morebitnih zdravil, ki jih uživate.  Uporaba šentjanževke se zaradi vpliva na zvečano maternično napetos in preobčutljivo reakcijo na osvetljeni koži, med dojenjem in tudi samo nosečnostjo odsvetuje. Sicer pa je šentjanževka vsestranska rastlina, ki vam bo pomagala pri marsikaterih omenjenih bolezenskih stanjih in težavah.

    Opozorila pri uživanju šentjanževke:

    • Tudi izvlečki naravnega izvora imajo stranske učinke, še posebej ob sočasnem uživanju zdravil, zato se je o tem potrebno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.
    • Pripravki iz šentjanževke utegnejo zmanjšati koncentracijo v krvi ob sočasni uporabi ostalih zdravil in s tem zmanjša njihovo delovanje – to velja predvsem za zdravila, ki se presnavljajo preko jetrnega encimskega sistema.
    • Zmanjšano delujejo tudi kontracepcijske tabletke ob sočasnem uživanju šentjanževke.
    • V primeru uživanja šentjanževke in zdravil za zdravljenje depresivnih stanj, se delovanje teh poveča, hkrati pa se pojavijo tudi neželeni stranski učinki, kot so povišan krvni tlak, znojenje, povišana temperatura in glavobol.
    • Nosečnim ali doječim materam se uporaba šentjanževke odsvetuje!
    • Vsem, ki ob uživanju šentjanževke uživate še kakršna koli druga zdravila svetujemo, da ste pozorni na primere medsebojnega delovanja.
    • V primeru pojava neželenih učinkov, se o tem posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom.

    Šentjanževka

    Šentjanževka škoduje le govedu

    Pogosto so se v literaturi pojavljala vprašanja, ali lahko uživanje šentjanževke v terapevtskih odmerkih pomeni nevarnost za nastanek kožnih sprememb ob hkratni izpostavljenosti soncu. Raziskave kažejo, da take nevarnosti ni.

    Za učinkovine v šentjanževki (Hypericum perforatum) je značilno, da povzročajo pri živalih, še posebno pri govedu, ki na travniku popase cvetočo zel, fototoksičnost. Gre za vnetne spremembe na izpostavljenih delih kože, ki niso pokriti z dlako. Te spremembe so posledica učinkovanja ultravijoličnih žarkov na učinkovine, ki izvirajo iz šentjanževke in po krvi prispejo v kožne celice. Vidne so kot otekline, ekcemi, pogosto se tudi vnamejo. Takšno stanje imenujejo veterinarji hipericizem.

    Proti depresiji

    Šentjanževko vedno pogosteje uporabljajo za zdravljenje znakov blage do srednje hude depresije. V zahodni Evropi, posebno v Nemčiji antidepresive z izvlečkom šentjanževke že dolgo predpisujejo na zdravniški recept. Postavlja se torej vprašanje, ali lahko uživanje šentjanževke v terapevtskih odmerkih pomeni nevarnost za nastanek kožnih sprememb ob hkratni izpostavljenosti soncu tudi pri ljudeh
    Deloma to nevarnost zmanjšuje obdobje, v katerem so depresije pogostejše, saj je v času od jeseni do pomladi moč ultravijoličnih žarkov manjša. Poleg tega so v številnih raziskavah ugotovili, da nevarnosti nastanka sprememb na koži pri ljudeh, ki se zdravijo s šentjanževko, ni. Potreben odmerek bi bil 20 do 40-kratni dnevni odmerek izvlečka (dnevni odmerek je 900 miligramov). Pogostnost kožnih odzivov ob jemanju pripravkov iz šentjanževke je po nemških podatkih majhna (en primer na 300.000 bolnikov).

    Fototoksičnosti ni

    Kljub temu, da je na tržišču veliko število sintezno pridobljenih učinkovin, ki pomenijo večje tveganje za nastanek kožnih sprememb zaradi fototoksičnosti (celo nekateri antidepresivi), je v literaturi kot primer za fototoksičnost vedno znova moč najti šentjanževko. Pred kratkim pa so objavili klinično raziskavo, peto po vrsti, s katero so pri 40 prostovoljcih ugotavljali tveganje za nastanek sprememb na koži. Prostovoljce so razdelili v dve skupini. Prvih 20 je 14 dni prejemalo po 600 miligramov izvlečka, drugih 20 pa po 900 miligramov. Izpostavili so jih natančno odmerjeni količini ultravijoličnih žarkov od dveh dni pred začetkom študije pa do konca jemanja izvlečka dalje. Odzive na koži so redno spremljali, hkrati pa so tudi merili koncentracijo hipericina in psevdohipericina (učinkovin v izvlečku šentjanževke) v plazmi. Pri prostovoljcih so opazili različne odzive na koži, pri večini je bila občutljivost kože na ultravijolične žarke nespremenjena, pri nekaterih celo zmanjšana in pri šestih prostovoljcih nekoliko povečana. Do kožnih sprememb v smislu preobčutljivosti, ki bi zahtevale prekinitev jemanja izvlečka, ni prišlo.
    Po do sedaj dostopnih podatkih, ki se jim pridružujejo rezultati pete klinične raziskave o vplivu izvlečka šentjanževke na povečano občutljivost kože za ultravijolične žarke, je torej jemanje terapevtskih odmerkov šentjanževke varno in ne povzroča fototoksičnosti.

    Pin It

    Preberite tudi

    NI KOMENTARJEV

    Pusti sporočilo