DomovVrt & VrtnarjenjeZorenje buč: Kaj konec avgusta...

Zorenje buč: Kaj konec avgusta odstraniti in kaj pustiti?

Na dolgih poganjkih se še odpirajo rumeni cvetovi, medtem ko večje buče pod listi ostajajo zelene in imajo mehko lupino. Pri zimskih sortah je konec avgusta pomembnejše zorenje buč kot nastavljanje novih plodov. Z odstranitvijo poznih ženskih cvetov in vršičkov lahko omejimo rast, vendar moramo ohraniti dovolj zdravih listov, ki obstoječe plodove oskrbujejo s sladkorji.

Ključni poudarki:

  • Zorenje buč konec avgusta podprete tako, da na dolgih poganjkih omejite nastajanje novih cvetov in zelo mladih plodov.
  • Vršiček odrežite šele za zadnjim ohranjenim plodom ter za njim pustite dva ali tri zdrave liste.
  • Bučk in drugih poletnih vrst ne obrezujte enako, saj njihove mlade plodove pobiramo sproti vse do ohladitve.

Zakaj pozni cvetovi niso vedno dobra novica

Zimske buče, med katere sodijo maslenke, hokaido, muškatne, špagetne in velike jedilne buče, potrebujejo precej časa, da dosežejo polno zrelost. Od setve do zrelega ploda lahko glede na sorto in razmere mine od približno 80 do 140 dni.

Ženski cvet, ki se odpre šele konec avgusta, se lahko uspešno opraši in razvije majhen plod. Toda ta mora pred mrazom še zrasti, nabrati sladkorje, oblikovati semena in utrditi lupino. V hladnejših predelih Slovenije ali na senčni legi za to pogosto ne ostane dovolj časa.

Takšen plod lahko do jeseni ostane majhen in voden. Ker nima utrjene lupine, se slabše skladišči in hitreje gnije. Rastlina medtem še naprej podaljšuje poganjke ter tvori nove liste in cvetove.

To ne pomeni, da morate odstraniti vsak pozen cvet. Pri drobnoplodni zgodnji sorti na Primorskem je položaj drugačen kot pri veliki muškatni buči na hladnejši legi. Odločitev prilagodite velikosti že nastavljenih plodov, sorti in pričakovanemu času dozorevanja.

Pri katerih rastlinah je omejevanje rasti smiselno

Ukrep je namenjen predvsem dolgim, plazečim se poganjkom zimskih buč, na katerih je že več dobro razvitih plodov. Ti so lahko še zeleni, vendar morajo očitno rasti, imeti zdrav pecelj in biti brez mehkih poškodb.

Vršičkanje je smiselno, kadar:

  • ima rastlina najmanj en ali več lepo razvijajočih se plodov;
  • poganjki še vedno hitro rastejo in segajo daleč izven grede;
  • se za zadnjim večjim plodom odpirajo novi ženski cvetovi;
  • nastajajo novi plodiči, ki so veliki komaj nekaj centimetrov;
  • je do običajne prve slane na vašem območju le še nekaj tednov.

Grmičastih bučk, patišonk in drugih poletnih buč ne obravnavajte enako. Te pobiramo mlade, pogosto že nekaj dni po oprašitvi, zato lahko cvetovi konec avgusta še vedno prinesejo uporaben pridelek.

Prav tako ne režite močno rastline, ki ima malo zdravih listov, je prizadeta zaradi pepelaste plesni ali je že začela naravno propadati. Takšna buča potrebuje preostalo listno površino za dokončanje rasti plodov.

Zorenje buč: katere cvetove in plodove odstraniti

Najprej preglejte celotno rastlino. V prepletu poganjkov hitro odrežemo napačno steblo, zato poiščite izhodišče vsake glavne vreže in ji sledite do konca.

Ženski cvet prepoznate po odebelitvi, podobni drobni buči, neposredno pod cvetom. Moški cvet raste na daljšem tankem peclju brez takšne odebelitve.

Ohranite:

  • zdrave plodove, ki so že začeli opazno pridobivati velikost;
  • močne liste pred plodom in ob njem;
  • dva ali tri zdrave liste za zadnjim izbranim plodom;
  • poganjke, na katerih se razvijajo kakovostni plodovi;
  • moške cvetove, ki jih obiskujejo opraševalci, če rastline ne krajšate.

Odstranite lahko:

  • nove ženske cvetove za zadnjim ohranjenim plodom;
  • komaj nastavljene plodiče, ki očitno ne napredujejo;
  • vršiček dolgega poganjka za zadnjimi dvema ali tremi listi;
  • mehke, rumeneče ali že gnijoče plodove;
  • odlomljene in močno obolele dele rastline.

Števila plodov ni mogoče določiti z enim pravilom. Velikoplodna buča lahko kakovostno razvije manj plodov kot drobnoplodna sorta. Bolje je opazovati njihovo rast kot rastlini samodejno pustiti točno dva ali tri.

Kako pravilno odrezati vršiček

Rez opravite v suhem dopoldnevu, ko se rosa posuši. Mokri listi in sveže rane povečajo možnost prenosa povzročiteljev bolezni med poganjki.

Postopek je preprost:

  1. Izberite zadnji dobro razvit plod na posameznem poganjku.
  2. Od ploda sledite vreži proti vrhu.
  3. Za plodom preštejte dva ali tri zdrave liste.
  4. Z ostrimi in čistimi škarjami odrežite rastoči vršiček za zadnjim ohranjenim listom.
  5. Odrezani del odnesite z grede, še posebej če kaže znake bolezni.
  6. Škarje pred naslednjo rastlino očistite in razkužite.

Naenkrat ne odstranite več kot približno tretjine zelene mase. Če je rastlina zelo bujna, poseg raje razdelite na dva suha dneva.


Vršička ne trgajte z roko. Pri vlečenju se lahko vzdolžno razcepi votlo steblo, velika rana pa se po dežju počasneje posuši.

Zakaj listov okoli ploda ne smete porezati

Buča ne dozoreva zato, ker jo neposredno obsije čim več sonca. Sladkorje in druge snovi, potrebne za rast ploda, izdelujejo predvsem zdravi listi. Če jih odstranimo preveč, smo rastlini vzeli njeno glavno proizvodno površino.

Nekaj listov lahko previdno premaknete, da se rastlina bolje zrači. Odrežite le tiste, ki so popolnoma rumeni, zlomljeni, močno bolni ali ležijo v mokri zemlji.

Pretirano razgaljen plod lahko ob močnem poznopoletnem soncu dobi sončni ožig. Na lupini nastane svetlejša poškodba, ki se pozneje strdi ali postane vstopno mesto za gnitje.


Zato je cilj omejiti novo rast na koncu poganjka, ne odstraniti vseh listov nad bučo.

Dvignite buče z mokrih tal

Po avgustovskem dežju se velika buča na spodnji strani dolgo ne posuši. Stik z mokro zemljo lahko povzroči razbarvanje, mehčanje lupine in gnitje.

Pod vsak večji plod previdno namestite:

  • ravno strešno opeko;
  • keramično ploščico;
  • suho leseno desko;
  • nizko leseno rešetko;
  • tršo podlogo, skozi katero voda hitro odteče.

Ne uporabljajte kartona, debelega časopisa ali tkanine. Ti materiali vpijejo vodo in jo zadržujejo neposredno ob plodu.

Buče ne obračajte na silo. Pecelj se lahko zasuka ali napoči, s tem pa nastane poškodba, skozi katero pozneje prodrejo povzročitelji gnitja. Plod le toliko privzdignite, da pod njega potisnete suho oporo.

Zalivanje in gnojenje v zadnjem delu sezone

Po vršičkanju rastline ne prenehajte zalivati. Nenadna dolgotrajna suša lahko ustavi rast plodov, zelo obilno zalivanje po sušnem obdobju pa poveča možnost pokanja.

Zalivajte pri tleh, zjutraj in samo takrat, ko je zemlja nekaj centimetrov pod površino že suha. Listov, cvetov in plodov ne močite po nepotrebnem.

Buče na dobro pripravljeni vrtni gredi proti koncu sezone praviloma ne potrebujejo dodatnega gnojenja. Še posebej se izogibajte dušikovim gnojilom, ki spodbujajo nove mehke poganjke in liste.

Rastlinam v velikih posodah ali gojitvenih vrečah lahko med nalivanjem plodov pomaga tekoče organsko gnojilo z več kalija, uporabljeno po navodilih izdelka. Več gnojila ne pomeni hitrejšega zorenja.

Kako boste vedeli, da je buča zrela

Barva sama ni dovolj, saj imajo nekatere sorte tudi ob zrelosti zeleno, modrosivo ali skoraj belo lupino. Zrelost ocenite po več znakih hkrati:

  • plod je dosegel značilno barvo sorte;
  • površina je izgubila mladosten sijaj;
  • lupine ne morete zlahka opraskati z nohtom;
  • pecelj postaja trd, suh in plutast;
  • rastlina naravno upočasnjuje rast;
  • listje okoli zrelega ploda začne rumeneti.

Zimske buče pustite na rastlini čim dlje, vendar jih poberite pred prvo resno slano. Izberite suh dan in plod odrežite s škarjami, pri njem pa pustite najmanj pet do deset centimetrov peclja.

Buče nikoli ne prenašajte za pecelj. Če se ta odlomi, nastane občutljiva rana in plod bo treba uporabiti prej. Večino skladiščnih sort po pobiranju odložite za približno teden ali dva na toplo, suho in zračno mesto, da se lupina dodatno utrdi.

Konec avgusta zato ni čas za množično odstranjevanje bučnih listov. Je čas za premišljeno odločitev, kateri plodovi imajo realno možnost dozoreti. Ko omejite pozno rast, ohranite zdrave liste in buče umaknete z mokre zemlje, povečate možnost, da bodo jeseni imele trdo lupino, poln okus in boljšo obstojnost.

Preberite tudi:

PRIPOROČENO ZA VAS
Se vam zdijo naši članki zanimivi in koristni? Dodajte Bodi eko kot svoj priljubljen vir novic na Googlu.
Google
Nastavi
Jolanda Kramar
Jolanda Kramar
Jolanda Kramar je novinarka in publicistka z zanimanjem za zdrav življenjski slog, ekologijo ter domače pripravke, s katerimi si lahko olajšamo življenje in podpramo zdravje. Zanimata pa jo tudi astrologija ter lepota.

NAJNOVEJŠE