Več vlažnih noči, dež in zmerne temperature ustvarjajo nevarno kombinacijo za paradižnik na prostem. Krompirjeva plesen na paradižniku se lahko pokaže šele nekaj dni po okužbi, nato pa hitro zajame liste, stebla in plodove. Naslednji suh interval zato izkoristite za temeljit pregled rastlin, odstranitev prvih sumljivih delov in boljše zračenje.
Ključni poudarki:
- Krompirjeva plesen na paradižniku se najhitreje razvija ob dolgotrajno mokrih listih, visoki vlagi in zmernih temperaturah.
- Prvi znaki so nepravilni vodeni madeži, belkasta prevleka pod listom, temne lise na steblu in rjavenje zelenih plodov.
- Domači pripravki bolezni ne pozdravijo; obsežno okuženo rastlino je treba odstraniti, preden postane vir novih trosov.
Zakaj so odločilni prav dnevi po dežju
Povzročitelj bolezni Phytophthora infestans ni prava gliva, temveč glivam podoben organizem iz skupine oomicet. Za okužbo potrebuje dalj časa mokro površino lista. Veter in dežne kaplje lahko njegove trose prenesejo z okuženega krompirja ali paradižnika na sosednje rastline in druge vrtove.
Slovenski strokovnjaki za zdravje rastlin opozarjajo, da lahko bolezen v ugodnih razmerah povzroči propad celotnega nasada v nekaj dneh. To ne pomeni, da je po vsakem avgustovskem dežju okužen ves paradižnik. Pomeni pa, da je treba po obdobju nestanovitnega vremena rastline pregledovati pogosteje kot običajno.
Znaki se navadno ne pojavijo takoj. Od okužbe do vidnih sprememb lahko mine nekaj dni, zato rastlina po dežju še vedno deluje zdrava. Prav v tem času lahko spregledamo najprimernejši trenutek za ukrepanje.
Kako prepoznati krompirjevo plesen na paradižniku
Pregled začnite pri delih rastline, ki se najpočasneje posušijo: v gosti notranjosti, ob opori, pod prekrivajočimi se listi in blizu tal. Ne preverjajte samo zgornje strani listov.
Značilni znaki so:
- nepravilno oblikovani, sprva bledozeleni ali vodeni madeži;
- hitro širjenje madežev v olivno rjave oziroma temne površine;
- svetlejši zelen rob okoli aktivnega madeža;
- nežna bela prevleka na spodnji strani lista, predvsem ob robu poškodbe;
- podolgovate temnorjave lise na listnih pecljih in steblih;
- trde, rjave ali olivne lise na zelenih plodovih;
- nenadno rjavenje in povešanje celih poganjkov.
Belkasta prevleka je najlažje vidna v zelo vlažnem jutru. V suhem vremenu lahko izgine, ostanejo pa nepravilne temne lise.
Če ima rastlina večje temne poškodbe tudi na steblu, je položaj resnejši kot pri enem sumljivem listu. Okuženo steblo lahko povzroči propad celotnega zgornjega dela rastline.
Preprost preizkus sumljivega lista
Če niste prepričani, lahko naredite orientacijski preizkus z vlago. Ta ne nadomesti laboratorijske diagnoze, lahko pa razkrije značilno belo prevleko, ki je na suhem listu trenutno ni videti.
Potrebujete:
- prozorno vrečko z zapiranjem;
- kos rahlo navlažene papirnate brisače;
- čist nož ali škarje.
Sumljiv list odrežite in ga položite v vrečko. Vlažen papir naj vzdržuje visoko vlago, vendar naj se lista ne dotika neposredno. Vrečko zaprite in jo odložite na svetlo mesto brez neposrednega sonca.
Po približno enem dnevu preverite spodnjo stran lista. Fina belkasta rast ob robu rjavega madeža okrepi sum na krompirjevo plesen. Ker se lahko v vrečki razvijejo tudi drugi mikroorganizmi, rezultat ni dokončen. Sumljivega lista po preizkusu ne vračajte na vrt.
Ne zamenjajte je s tremi pogostimi težavami
Vsak rjav madež še ni krompirjeva plesen. Napačna ocena lahko vodi v nepotrebno odstranjevanje rastlin, medtem ko resnična težava ostane nerešena.
Črna listna pegavost se navadno najprej pojavi na starejših spodnjih listih. Pege so bolj suhe in pogosto vsebujejo vidne koncentrične kroge, podobne tarči.
Septorijska pegavost povzroča veliko manjših, razmeroma okroglih peg s svetlejšim središčem in temnim robom. Prizadene predvsem liste, medtem ko krompirjeva plesen napade tudi stebla in plodove.
Sončni ožig se na plodu pokaže na strani, izpostavljeni soncu. Poškodba je sprva svetla, pozneje suha in usnjata. Ne začne se kot mastna oziroma vodena lisa in se med rastlinami ne širi.
Pri krompirjevi plesni je pomembna kombinacija znakov: hitro povečanje nepravilnih lis, dolgotrajno mokro vreme, poškodbe stebel ter rjavi madeži na zelenih plodovih.
Kaj naredite v prvih 30 minutah
Rastline obdelujte šele, ko se listi posušijo. Z dotikanjem mokrega listja lahko kapljice in okuženi delci lažje prehajajo med rastlinami.
- Najprej preglejte vse rastline. Škarij ne uporabljajte na več grmih, dokler ne veste, kako razširjena je težava.
- Odstranite posamezne sumljive liste. Položite jih neposredno v vrečo, ne na tla ali med zdrave rastline.
- Razkužite orodje. Rezila med rastlinami obrišite in razkužite s 70-odstotnim alkoholom, nato počakajte, da se posušijo.
- Odmaknite zdrave liste od tal. Odstranite le najnižje liste, ki se dotikajo zemlje ali zadržujejo vlago. Rastline ne ogolite.
- Pritrdite povešene poganjke. Listi naj ne ležijo drug čez drugega, med rastlinami pa mora krožiti zrak.
- Zalivajte samo pri tleh. Če zemlja še vsebuje dovolj vlage, zalivanje preskočite. Sicer zalijte zjutraj, brez močenja listov.
Odstranitev nekaj prvih listov lahko širjenje nekoliko upočasni, bolezni pa ne odpravi. Rastlino naslednjih nekaj dni pregledujte vsak dan.
Kdaj en list ni več dovolj
Če se nove lise pojavljajo iz dneva v dan, je prizadetih več poganjkov ali opazite temne poškodbe na glavnem steblu, odstranjevanje posameznih listov praviloma ne bo rešilo rastline.
Močno okuženo rastlino odstranite v celoti. Preden jo premikate skozi vrt, jo obdajte z veliko vrečo, da z listi ne drgnete ob zdrave paradižnike. Obolelega materiala ne dajajte na običajen hladen domači kompost. Oddajte ga v skladu z lokalnimi pravili za zeleni odrez oziroma biološke odpadke.
Plodove natančno preglejte. Trde rjave ali olivne lise, zlasti na zgornjem delu ploda, so lahko znak okužbe. Takšnih paradižnikov ne shranjujte skupaj z zdravimi, saj se jim lahko pozneje pridruži mehka gniloba.
Tudi navidezno zdravi zeleni plodovi z močno okužene rastline lahko začnejo gniti šele med dozorevanjem. Ločite jih od drugega pridelka, spremljajte vsak dan in uporabite samo povsem zdrave.
Ali pomagajo mleko, soda bikarbona in baker
Mleko, soda bikarbona, česnov izvleček in podobna domača škropiva ne pozdravijo krompirjeve plesni. Z njihovo uporabo lahko vrtnar izgubi najpomembnejši čas, ko bi še lahko odstranil vir okužbe.
Bakrovi pripravki delujejo predvsem preventivno in bolezni v že odmrlem tkivu ne morejo obrniti. Uporabite se smejo samo sredstva, dovoljena za ta namen, natančno po etiketi ter ob upoštevanju karence, največjega števila nanosov in omejitev pri pobiranju plodov.
Škropljenje tik pred dežjem ima lahko slabši učinek, pozno nanašanje na razširjeno okužbo pa ne bo obnovilo porjavelih listov. Pri domačem vrtu so zato najpomembnejši zgodnje odkrivanje, odstranjevanje okuženih rastlin in skrajševanje časa, ko je listje mokro.
Pred naslednjimi padavinami naredite še to
Nad paradižnikom lahko namestite preprosto prozorno streho, vendar morajo stranice ostati odprte. Popolnoma zaprt tunel brez prezračevanja zadrži vlago in lahko razmere celo poslabša.
Preverite tudi naslednje:
- ali se listi sosednjih rastlin močno prekrivajo;
- ali plodovi oziroma poganjki ležijo na zemlji;
- ali paradižnik zalivate z razpršilnikom;
- ali pod rastlinami ostajajo odpadli oboleli listi;
- ali v bližini raste samonikli krompir iz lanskih gomoljev;
- ali je opora dovolj stabilna, da se grm po dežju ne sesede.
Avgustovski paradižnik ima pogosto že velik pridelek, zato je skušnjava, da bi močno okuženo rastlino pustili na gredi še nekaj dni, velika. Prav to pa lahko poveča količino trosov v neposredni bližini zdravih rastlin. Po daljšem mokrem obdobju je zato pravočasna odstranitev enega propadajočega grma včasih najboljši način, da ohranite preostanek pridelka.
Preberite tudi:
- Konec avgusta posejte teh 6 vrtnin za domači pridelek vse do pozne jeseni
- Paradižnik ne zori: Kaj storiti v vročini
