Ko z grede pospravite čebulo, krompir, nizek fižol ali prve kumare, zemlje ni treba pustiti prazne. Setev vrtnin konec avgusta lahko prinese več zaporednih košaric mladih listov, redkvic in solatnih rozet. Ključna je izbira hitro rastočih vrst, ki jim krajši dnevi in hladnejše noči ustrezajo bolj kot poletna vročina.
Ključni poudarki:
- Setev vrtnin konec avgusta je najuspešnejša v vlažni zemlji in ob izbiri hitrih jesenskih sort.
- Redkvico in rukolo lahko prvič pobiramo že po nekaj tednih, špinačo, mizuno in solato pa najprej kot mlade liste.
- Motovilec raste počasneje, vendar dobro prenaša mraz in lahko pridelek podaljša v pozno jesen ali zimo.
Zakaj setev vrtnin konec avgusta še ni prepozna
Avgustovska vročina pogosto ustvari vtis, da se vrtna sezona končuje. Toda konec meseca se dnevi že krajšajo, noči pa postajajo hladnejše. To zmanjša nevarnost, da bi špinača, rukola in nekatere solate prehitro pobegnile v cvet.
Tla so obenem še dovolj topla za hitro kalitev. Težava nastane, če so presušena ali razgreta. Takrat lahko drobna semena ostanejo v mirovanju, vznikajo neenakomerno ali propadejo tik pod površino.
Za setev zato izberite oblačen dan oziroma večer pred napovedano ohladitvijo. Gredo najprej dobro zalijte, počakajte, da voda pronica v globino, in šele nato naredite plitve setvene jarke. Po setvi površino nežno pritisnite z dlanjo ali hrbtno stranjo grabelj.
Do vznika zalivajte z drobnim curkom. Močno škropljenje lahko seme izpere na površino ali ga zbere na enem koncu vrste.
Kako pripraviti izpraznjeno poletno gredo
Zemlje ni treba globoko prekopavati. Odstranite rastlinske ostanke in plevel, nato pa zrahljajte zgornjih pet do deset centimetrov. Večje grude razdrobite, saj drobno seme potrebuje dober stik z zemljo.
Če je bila prejšnja vrtnina dobro pognojena, dodatno gnojenje običajno ni potrebno. Preveč dušika lahko povzroči mehko, bujno rast, ki je občutljivejša za bolezni in mraz. Na revni gredi lahko v površino vdelate tanko, približno centimeter debelo plast zrelega presejanega komposta.
Za neprekinjeno pobiranje ne posejte vsega semena isti dan. Redkvico, rukolo in mizuno razdelite na dva manjša posevka v razmiku od sedem do štirinajst dni.
1. Redkvica za najhitrejši pridelek
Okrogla solatna redkvica je ena najzanesljivejših izbir za pozno poletno setev. V hladnejših dneh razvije nežnejše in manj pekoče korene, manjša pa je tudi nevarnost prezgodnjega cvetenja.
Semena posejte približno centimeter globoko. Med njimi pustite od tri do pet centimetrov, med vrstami pa približno 15 centimetrov. Pregost posevek pravočasno razredčite, sicer bo razvil veliko listov in malo uporabnih korenov.
Prve redkvice so lahko pripravljene po treh do šestih tednih, odvisno od sorte in vremena. Pobirajte jih sproti. Predolgo puščene v zemlji postanejo puhle, trde ali izrazito pekoče.
Najpogostejša napaka je izmenjevanje popolnoma suhe in nenadoma močno namočene zemlje. Takšno nihanje lahko povzroči pokanje korenov. Zalivajte manj obilno, vendar dovolj redno, da ostaja zemlja enakomerno vlažna.
2. Rukola, ki jo režemo večkrat
Rukola v vročem delu poletja hitro zacveti in dobi ostrejši okus. Poznoavgustovska setev ji običajno bolj ustreza, saj ob hladnejših nočeh razvije mehkejše liste.
Posejte jo v približno centimeter globoke vrste z razmikom okoli 20 centimetrov. Za mlade liste je lahko posevek gostejši, za večje rastline pa ga razredčite na približno deset centimetrov.
Prve uporabne liste lahko režete po treh do štirih tednih. Odrežite jih nekaj centimetrov nad tlemi in pustite sredino rastline nedotaknjeno. Če vreme ostane ugodno, bo rukola ponovno odgnala.
Drobne luknjice v listih najpogosteje povzročajo bolhači. Mlad posevek lahko takoj po setvi prekrijete s fino mrežo proti žuželkam. Robove dobro pritrdite ob tla, saj mreža pomaga samo, če škodljivci ne morejo pod njo.
3. Špinača za mlade liste in poznejše pobiranje
Za jesensko setev izberite sorto, namenjeno poznemu poletju, jeseni ali prezimovanju. Spomladanske sorte se lahko drugače odzivajo na dolžino dneva in temperaturo.
Seme položite približno centimeter do centimeter in pol globoko. Za pobiranje mladih listov ga lahko posejete gosteje. Če želite večje rozete, rastline pozneje razredčite na približno deset centimetrov, med vrstami pa pustite od 25 do 30 centimetrov.
Mlade liste začnite pobirati, ko imajo rastline vsaj pet ali šest dobro razvitih listov. Z vsake vzemite le zunanje, sredino pa pustite rasti. Ob hladni jeseni bo razvoj počasnejši, toda špinača prenese lažjo slano in lahko pod kopreno ostane uporabna precej pozno.
Ne zalivajte po listih tik pred hladno nočjo. Dolgotrajna omočenost gostega posevka spodbuja razvoj listnih bolezni.
4. Mizuna za pridelek že v nekaj tednih
Mizuna je hitro rastoča azijska listna zelenjava z rahlo pikantnimi, globoko narezanimi listi. Primerna je za solate, sendviče, juhe in hitro pripravljene jedi iz ponve.
Posejte jo v približno centimeter globoke jarke, med vrstami pa pustite okoli 20 do 25 centimetrov. Za stalno rezanje mladih listov rastline razredčite na 10 do 15 centimetrov. Za velike rozete potrebujejo več prostora.
Mlade liste lahko ob ugodnem vremenu prvič režete približno po štirih tednih. Režite jih najmanj pet centimetrov nad tlemi, da rastno središče ostane nepoškodovano. Tako lahko ista rastlina odžene še večkrat.
Tudi mizuno imajo radi bolhači, polži in gosenice. Fina zaščitna mreža je praviloma učinkovitejša od domačih škropiv, saj škodljivcem fizično prepreči dostop do mladih rastlin.
5. Listna solata namesto počasnih velikih glav
Konec avgusta ni najprimernejši čas za sorte, ki potrebujejo več mesecev za veliko in čvrsto glavo. Boljša izbira je hitro rastoča listna oziroma rezivna solata, pri kateri pobiramo posamezne zunanje liste.
Seme posejte od pol do enega centimetra globoko. Vrste naj bodo oddaljene približno 20 centimetrov. Za mlade liste je lahko posevek gostejši, za daljše pobiranje pa rastline razredčite na 10 do 15 centimetrov.
Prvo rezanje je pri hitrih sortah mogoče po štirih do šestih tednih. Pobirajte zjutraj in vedno pustite nekaj notranjih listov. Pred hladnimi nočmi posevek prekrijte z vrtno kopreno ali nizkim tunelom, podnevi pa ga ob toplem vremenu prezračite.
6. Motovilec za pozno jesen in začetek zime
Motovilec ni najhitrejša vrtnina na seznamu, vendar najbolje podaljša sezono. Njegove nizke rozete prenesejo mraz, zato jih lahko ob ugodnih razmerah pobiramo pozno jeseni in tudi pozimi.
Posejte ga le približno pol centimetra globoko. Med semeni pustite dva do tri centimetre, vrste pa naj bodo oddaljene od 10 do 15 centimetrov. Za večje rozete rastline pozneje razredčite na približno osem centimetrov.
V zelo topli zemlji motovilec kali počasi in neenakomerno. Posejte ga zvečer, izberite del grede z nekaj popoldanske sence in površine do vznika ne pustite presahniti. Če konec avgusta še vztraja vročina, del semena prihranite za ponovitev setve po prvi ohladitvi.
Rozete odrežite tik nad tlemi. Rast običajno opazno upočasnijo kratki dnevi, zato pozimi ne pričakujte hitrega obnavljanja. Zaščita pred močnim dežjem in snegom ohrani nizke liste čistejše, ne more pa nadomestiti pomanjkanja svetlobe.
Kaj storiti, če se vročina nadaljuje
S setvijo ni treba hiteti prav na najbolj vroč dan. Že nekajdnevni zamik do oblačnega in hladnejšega vremena lahko izboljša vznik. Če je greda ves dan izpostavljena soncu, nadnjo začasno namestite senčilno mrežo, vendar je ne položite neposredno na zemljo.
Vsak dan preverite vlago dva centimetra pod površino. Zgornja plast je lahko videti suha, čeprav je setvena globina še dovolj vlažna. Zalivanje brez preverjanja lahko povzroči razmočeno zemljo in propadanje semena.
Poznoavgustovski posevek ne bo rasel enako hitro kot majski. Krajši dnevi bodo oktobra rast upočasnili. Prav zato je smiselno najprej posejati počasnejša motovilec in špinačo, nato pa redkvico, rukolo, mizuno in listno solato. Tako prazna greda ne bo le ozelenela, temveč bo dajala raznolik pridelek vse do pozne jeseni.
