Na peteršilju, kopru ali korenju se avgusta včasih pojavi velika zelenkasta gosenica s črnimi pasovi in oranžnimi pikami. Čeprav hitro objeda liste, gosenica lastovičarja običajno ne pomeni nevarnega napada na vrt. Iz nje se razvije eden največjih in najbolj prepoznavnih metuljev v Sloveniji.
Ključni poudarki:
- Gosenica lastovičarja se prehranjuje predvsem s peteršiljem, koprom, korenjem, koromačem in drugimi kobulnicami.
- Posamezne gosenice navadno ne ogrozijo pridelka; rastlino lahko zaščitimo tako, da jim namenimo drug primeren gostiteljski poganjek.
- Ne uporabljajte insekticida: gosenico po potrebi premestite skupaj z vejico, saj lahko neposredno prijemanje poškoduje njeno telo.
Kako prepoznamo gosenico lastovičarja
Odrasla gosenica lastovičarja je tako opazna, da jo je težko spregledati. Telo je zeleno ali rumenkastozeleno, čez hrbet pa potekajo črni prečni pasovi z oranžnimi ali rdečkastimi pikami. Pred zabubljenjem lahko doseže približno štiri centimetre.
Mlajše gosenice so videti povsem drugače. Sprva so temne, posejane z oranžnimi izrastki, na sredini telesa pa imajo svetlo liso. Zaradi takšne oblike spominjajo na ptičji iztrebek, kar jim pomaga ostati neopazne za plenilce.
Zelo značilen je tudi njihov obrambni odziv. Če se počutijo ogrožene, za glavo iztegnejo oranžen, viličasto oblikovan organ. Hkrati lahko oddajo močan neprijeten vonj. Izrastek ni želo in gosenica človeka ne more pičiti.
Na slovenskih vrtovih se gosenice najpogosteje pojavijo na rastlinah iz družine kobulnic:
- peteršilju;
- kopru;
- korenju;
- koromaču;
- pastinaku;
- zeleni;
- divjem korenju in sorodnih travniških rastlinah.
Samica lastovičarja jajčeca praviloma odlaga posamično. Zato na rastlini navadno ne nastane množična kolonija, kakršno lahko opazimo pri nekaterih drugih vrstah gosenic.
Zakaj se gosenica lastovičarja pojavi prav avgusta
Lastovičar (Papilio machaon) ima v srednji Evropi večinoma dve generaciji na leto. Metulje lahko opazujemo od pomladi do konca poletja, gosenice druge generacije pa se pogosto razvijajo julija in avgusta.
Vrt jih privabi, kadar na njem rastejo mlade, mehke kobulnice. Še posebej zanimivi so koper, ki se je sam zasejal, cvetoči koromač ter peteršilj, ki ga nismo porezali do tal. Samica izbere rastlino, s katero se bo lahko hranila izlegla gosenica.
To ni znak slabe nege ali zanemarjenega vrta. Prav nasprotno: pojav lahko pomeni, da na vrtu rastejo primerne gostiteljske rastline in da niso bile obremenjene z insekticidi.
Odrasli lastovičar ima rumena krila z izrazitimi črnimi žilami, modrikastimi in rdečimi lisami ter značilnima podaljškoma na zadnjih krilih. Razpon kril lahko preseže sedem centimetrov, zato sodi med naše največje dnevne metulje.
Koliko škode lahko povzroči na peteršilju
Velika gosenica potrebuje precej hrane in lahko v nekaj dneh objé večji del manjšega kopra ali mladega peteršilja. Kljub temu ena ali dve gosenici običajno ne ogrozita večje grede.
Peteršilj z dobro razvitimi koreninami lahko po objedanju ponovno odžene. Korenje je še manj ogroženo, če je koren že razvit in na rastlini ostane dovolj zdravega listja. Drugače je pri zelo mladi sadiki ali majhni rastlini v loncu, kjer lahko ena sama gosenica odstrani skoraj vse liste.
Pred ukrepanjem zato preverite:
- koliko gosenic je na rastlini;
- kako velika in močna je gostiteljska rastlina;
- ali imate v bližini še koper, koromač ali drug peteršilj;
- ali gosenica še jé ali se že premika stran od rastline.
Ko doraste, gosenica preneha jesti in začne iskati oporo za zabubljenje. Takrat jo lahko opazimo na ograji, suhem steblu, steni ali drugi rastlini. Takšnega premikanja ne smemo samodejno razumeti kot napad na novo vrtnino.
Kako gosenico lastovičarja varno premestimo
Če je gosenica na edinem majhnem peteršilju, jo lahko prestavite na drugo ustrezno gostiteljsko rastlino. Ne prenašajte je na solato, zelje, paradižnik ali okrasno cvetlico, saj se z njimi ne bo mogla hraniti.
Najvarnejši postopek je naslednji:
- Pripravite dovolj velik, neškropljen koper, koromač, peteršilj ali korenčkovo zelenje.
- Odrežite celoten poganjek, na katerem sedi gosenica.
- Poganjek položite med liste nadomestne rastline in ga rahlo pritrdite.
- Gosenici dovolite, da sama preide na novo rastlino.
- Naslednji dan preverite, ali se hrani in je ostala na njej.
Gosenice ne vlecite s stebla. Oprijemalne noge se lahko držijo podlage močneje, kot pričakujemo, zato jo lahko ob nepazljivem prijemanju poškodujemo.
Premestitev opravite le na kratki razdalji znotraj vrta. Najboljša rešitev je pogosto »rezervni« šop kopra ali koromača, ki ga pustimo prav za gosenice. Tako ohranimo glavni peteršilj in živali ne odvzamemo hrane.
Če gosenica zapusti rastlino in nemirno išče navpično oporo, je ne vračajte vedno znova na liste. Morda išče mesto, kjer se bo pritrdila in preobrazila v bubo.

Česa ne počnite, če želite ohraniti metulja
Na nekaj posameznih gosenic ne nanašajte insekticida ali domačega škropiva. Pripravki na osnovi mila, rastlinskih izvlečkov ali drugih učinkovin lahko poškodujejo tudi gosenico, čeprav so predstavljeni kot naravni.
Prav tako ni koristno, da gosenico zapremo v kozarec brez prezračevanja ali ji ponudimo poljubne liste. Potrebuje primerno gostiteljsko rastlino, dovolj zraka in možnost, da pred zabubljenjem poišče ustrezno oporo.
Če morate peteršilj nujno obrati, pustite nekaj zunanjih listov ali cel manjši del grede nedotaknjen. Gosenica se po zaključku razvoja ne bo trajno zadrževala na rastlini. Ko doseže zadnjo razvojno stopnjo, poišče mesto za bubo. Poznopoletne bube lahko prezimijo in odraslega metulja spustijo na plano šele naslednjo pomlad.
Zamenjava z resničnimi škodljivci je lahko draga napaka
Vsaka gosenica na vrtu ni neškodljiva. Kapusov belin, kapusov molj, sovke in druge vrste lahko povzročijo občutno škodo. Odločitev zato temelji na videzu gosenice, rastlini, na kateri se hrani, in številu osebkov.
Za gosenico lastovičarja so najznačilnejši:
- zelena osnovna barva;
- črni prečni pasovi;
- oranžne pike;
- hranjenje na kobulnicah;
- oranžen viličast obrambni organ za glavo.
Če se opis ujema, popolno odstranjevanje navadno ni potrebno. Z nekaj dodatnega kopra ali s previdno premestitvijo lahko ohranimo pridelek in hkrati omogočimo razvoj metulja, ki ga na številnih vrtovih vidimo vse redkeje.
Izguba nekaj vejic peteršilja je v tem primeru lahko začasna. Njen rezultat pa se lahko naslednjo pomlad pojavi nad vrtom v obliki velikega rumeno-črnega metulja.

