DomovZdravje & prehranaZbogom, karies? Znanstveniki odkrili način za obnovo zobne sklenine

Zbogom, karies? Znanstveniki odkrili način za obnovo zobne sklenine

Za zobno sklenino že desetletja velja, da se, ko je enkrat izgubljena, ne more več obnoviti. A zdi se, da se to pravilo pravkar spreminja. Znanstveniki so v novi raziskavi, objavljeni v reviji Nature Communications, razvili revolucionarno metodo, ki bi lahko resnično obnovila zobno sklenino in s tem pomenila začetek nove dobe v zobozdravstvu in morda celo konec kariesa, kot ga poznamo danes.

Gre za odkritje, ki bi lahko popolnoma spremenilo način zdravljenja zob. Namesto klasičnih zalivk in nadomestkov, bi zobozdravniki nekoč morda preprosto “popravili” zob tako, da bi spodbudili njegovo lastno strukturo, da se obnovi.

Ključni poudarki:

  • Znanstveniki so razvili proteinski gel, ki spodbuja rast naravne zobne sklenine.
  • Nova metoda omogoča dejansko regeneracijo, ne le zaščito pred nadaljnjimi poškodbami.
  • V prihodnosti bi lahko pomenila konec klasičnih zalivk in revolucijo v zobozdravstvu.

Kaj pravzaprav so raziskovalci odkrili

Ekipa raziskovalcev z univerz v Združenem kraljestvu in na Švedskem je razvila poseben proteinski gel, ki lahko spodbuja rast novih kristalov sklenine. Ti kristali se ne le prilepijo na zob, temveč zrastejo v identično strukturo, kot jo ima naravna sklenina – z vsemi njenimi mehanskimi in optičnimi lastnostmi.

Za to so uporabili tako imenovano biomimetično supramolekularno matrico – to pomeni, da gre za material, ki posnema naravne procese, s katerimi telo gradi sklenino med razvojem zob.
Matrica je zasnovana tako, da posnema vlogo beljakovine amelogenin, ki ima ključno vlogo pri tvorbi zobne sklenine pri otrocih.

Ko je gel nanesen na zob, se na površini začne oblikovati plast nanokristalov hidroksiapatita – osnovnega gradnika zobne sklenine. Ti kristali rastejo v popolnoma pravilni smeri in se povežejo z obstoječo zobno površino, kar pomeni, da se dejansko vzpostavi nova plast prave sklenine.

Zakaj gre za prelomni trenutek v zobozdravstvu

Zobna sklenina je najtrša snov v človeškem telesu, a ima eno veliko slabost – ne more se sama obnavljati. Ko se zaradi kislin, kariesa ali obrabe poškoduje, je škoda trajna.
Do zdaj so zobozdravniki lahko le zaščitili preostanek zoba ali ga nadomestili z umetnim materialom, nikoli pa niso mogli ustvariti naravne sklenine.

Nova raziskava to spreminja. Znanstveniki so dokazali, da se z njihovo metodo tvori resnična struktura sklenine, ki ima enake mehanske lastnosti kot originalna – trdoto, odpornost na obrabo in lesk.
To pomeni, da bi se v prihodnosti zobje lahko popravljali brez invazivnih posegov.

Kako poteka regeneracija zobne sklenine

Postopek je presenetljivo preprost. Na zob, kjer je sklenina poškodovana, se nanese tanek sloj gela z aktivno proteinsko matrico. Ta matrica nato:

  • veže kalcij in fosfatne ione iz sline,
  • stabilizira začetno fazo rasti kristalov,
  • usmerja njihovo rast v pravilni smeri (epitaksno rast),
  • ter povezuje novo plast s staro strukturo zobne površine.

Rezultat je popolnoma nova, funkcionalna plast sklenine, debela nekaj mikronov, ki se pod mikroskopom ne razlikuje od naravne.
Preizkusi v laboratoriju so pokazali, da se ta nova plast obnaša enako kot prava sklenina – odporna je na kisline, abrazijo in mehanske pritiske.

Kaj to pomeni za prihodnost zdravljenja kariesa

Čeprav je raziskava še v zgodnji fazi in metoda še ni pripravljena za uporabo v zobozdravniških ordinacijah, so rezultati izjemno obetavni.
Strokovnjaki menijo, da bi lahko v nekaj letih prišlo do razvoja klinične različice gela, ki bi ga zobozdravniki nanašali neposredno na poškodovane površine zob.

To bi pomenilo:

  • konec klasičnih plomb pri manjših poškodbah,
  • možnost regeneracije zob po erozijah in začetnih kariesih,
  • manj vrtanja in invazivnih posegov,
  • ter dolgoročno ohranjanje naravnih zob.

Zanimivo je tudi, da se tehnologija ne omejuje le na karies. Raziskovalci menijo, da bi jo bilo mogoče uporabiti tudi pri obnovi zob po beljenju, kemičnih poškodbah ali pri preobčutljivosti, kjer je sklenina delno razjedena ali poškodovana.

Odkritje z velikim potencialom

Ekipa, ki je sodelovala pri projektu, vključuje raziskovalce z Univerze v Nottinghamu, Univerze v Šefildu in več evropskih inštitutov za nanomateriale.
Njihova študija je pokazala, da je mogoče doseči biološko skladno regeneracijo zobne površine, kar pomeni, da telo samo sprejme novo plast, ne da bi prišlo do vnetnih reakcij.

To odpira vrata popolnoma novi generaciji zobozdravstvenih postopkov – takšnih, kjer se zob ne nadomesti, ampak pozdravi z lastnim tkivom.

Profesor Anas Al-Mata, eden od vodilnih raziskovalcev, je poudaril: “Naš cilj ni zgolj popraviti zob, ampak ga obnoviti v njegovi naravni obliki. Želimo, da zob ponovno postane živ material, ne le površina, prekrita s plombami.”

Kaj pravijo druge raziskave

Študija se navezuje na dolgoletna prizadevanja po razvoju biomimetičnih materialov, ki bi lahko posnemali naravne procese rasti tkiv.
Prejšnje raziskave so že pokazale, da lahko nekatere beljakovine, kot je amelogenin, vplivajo na tvorbo kristalov sklenine. Toda do zdaj ni bilo mogoče nadzorovati usmerjene rasti in povezovanja s površino zoba – kar je novost tega pristopa.

Po besedah raziskovalcev je njihova metoda prilagodljiva: z rahlo spremembo formulacije bi lahko dosegli večjo debelino sloja ali regeneracijo tudi pri hujših poškodbah.

Kdaj bo tehnologija na voljo

Trenutno potekajo pospešene raziskave za preverjanje dolgotrajne stabilnosti nove sklenine – koliko let zdrži in kako se odziva na kisline, temperaturne spremembe in obremenitve pri žvečenju.
Če bodo rezultati uspešni, bi se lahko prva klinična testiranja začela že v naslednjih letih.

Po ocenah raziskovalne skupine bi lahko v zobozdravstvene ordinacije vstopila v 5 do 7 letih – najprej v obliki preventivnega gela, pozneje pa kot del terapevtskih postopkov.

Preberite tudi:

Viri in raziskave

Hasan, A., Chuvilin, A., Van Teijlingen, A. et al. Biomimetic supramolecular protein matrix restores structure and properties of human dental enamel (Biomimetična supramolekularna beljakovinska matrica obnavlja strukturo in lastnosti človeške zobne sklenine). Nat Commun 16, 9434 (2025). Dostopno na: https://doi.org/10.1038/s41467-025-64982-y

Prijava

NAJNOVEJŠE