Dr. Gianluca Grimalda, italijanski znanstvenik, ki je bil do nedavnega zaposlen na nemškem Inštitutu za svetovno gospodarstvo Kiel, je nepričakovano izgubil službo. Glavni razlog za to naj bi bilo zavračanje uporabe letala. Grimalda, ki se ukvarja z raziskovanjem negativnih posledic podnebnih sprememb in ki prisega na t. i. počasna potovanja, namreč ni hotel poteptati svojih načel. Ko mu je delodajalec sporočil, da se mora v Nemčijo vrniti najpozneje v 5 dneh, je Grimalda spoznal, da bi to nujno zahtevalo potovanje z letalom, saj je bil takrat, ko je bil postavljen pred ultimat, v provinci Bougainville na otoku Nova Gvineja, kjer je raziskoval vpliv globalnega segrevanja na življenje lokalnega prebivalstva. Tako je bil od Kiela oddaljen kar približno 27.000 kilometrov.
Poskus izsiljevanja?
Grimalda je od Nemčije do Nove Gvineje, ki leži v Tihem oceanu, severno od Avstralije, potoval zelo počasi, kar ni presenetljivo, saj se je želel popolnoma izogniti uporabi letal. Pričakoval je, da bo lahko podoben pristop ubral tudi med vračanjem v Nemčijo, vendar je imel njegov delodajalec drugačne načrte. Kot se zdi, je bilo v ozadju neodobravanje Grimaldovega aktivizma. Pri nenadnem ultimatu je šlo tako najverjetneje za poskus izsiljevanja, saj so na Inštitutu za svetovno gospodarstvo Kiel vedeli, kako zagrizen nasprotnik nepotrebnih potovanj z letalom je Grimalda.
Pot iz Nemčije do Nove Gvineje je zahtevala več kot mesec dni
Za to, da je dosegel svoj cilj, ne da bi enkrat samkrat sedel na letalo, je moral Grimalda uporabiti različna prevozna sredstva. Šlo je za kombinirano potovanje z ladjami, vlaki, avtobusi, taksiji in avtomobili z več sopotniki. Ko je potoval skozi Pakistan, pa ga je del poti spremljala celo policija. Celotno potovanje je zahtevalo kar približno 35 dni, bistveno več, kot če bi potoval tudi z letalom. Grimalda je prepričan, da je bilo tovrstno potovanje v njegovih okoliščinah edina etična izbira. Ne obžaluje, da je zavrnil delodajalčev ultimat, čeprav je zaradi tega ostal brez redne zaposlitve.
Član skupine znanstvenikov, ki na težave opozarja z nenasilno državljansko nepokorščino
Grimalda je v provinci Bougainville preživel pol leta. Tako je imel na voljo veliko časa za proučevanje stanja. Njegova terenska raziskava je sicer zahtevala nekaj tednov več, kot je bilo predvideno sprva, vendar Grimalda meni, da to ni bil glavni razlog za nenadni ultimat, saj so tovrstne nepredvidljive spremembe pri terenskem delu precej pogoste. Sumi, da je delodajalca zmotilo predvsem njegovo sodelovanje na protestih, ki se jih je udeležil pred raziskovalno odpravo na Novo Gvinejo. Šlo je namreč za civilno nepokorščino, s katero so želeli aktivisti opozoriti na resnost situacije. Grimalda je sicer član organizacije Scientist Rebellion, mednarodne okoljevarstvene skupine znanstvenikov, ki z nenasilno državljansko nepokorščino ozaveščajo o podnebnih spremembah. S tem želijo spodbuditi učinkovitejše ukrepe za zajezitev podnebnih sprememb in doseči t. i. podnebno pravičnost. Neposredno pred odhodom na Novo Gvinejo se je Grimalda udeležil več protestov. Med enim izmed njih si je v Volkswagnovem muzeju skupaj z drugimi aktivisti prilepil roko na tla. Ko je bil v Italiji, pa je s somišljeniki začasno blokiral zasebno letališče.
Inštitut v izjavah za medije zadržan
Predstavnik Inštituta za svetovno gospodarstvo Kiel je na medijska vprašanja v povezavi z Grimaldovo odpustitvijo odgovoril, da komentiranje internih zadev, povezanih z njihovimi zaposlenimi, ni del politike ustanove. Ob tem je sicer dodal, da inštitut podpira okolju prijaznejša potovanja zaposlenih in izogibanje uporabi letal, ko je to izvedljivo, posebno znotraj Evropske unije.
Ni želel prelomiti obljube, ki jo je dal lokalnim prebivalcem
Grimalda se letenju uspešno izogiba že dobrih 10 let. Izračunal je, da počasno potovanje z Nove Gvineje do Kiela povzroči kar desetkrat manj emisij ogljikovega dioksida kot pot z letalom. S tem naj bi planetu prihranil približno 4,5 metrične tone izpustov. Eden izmed pomembnih razlogov, zaradi katerih se Grimalda ni odzval na delodajalčevo zahtevo, je bila obljuba, ki jo je dal lokalnemu prebivalstvu. Ljudem, ki so mu s posredovanjem svojih izkušenj pomagali pri raziskavi, je namreč obljubil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da zmanjša svoj negativen vpliv na okolje. Vse v bližini obale živeče skupnosti, ki jih je obiskal, so se morale zaradi naraščanja morske gladine, ki je ena od posledic globalnega segrevanja, najmanj enkrat že seliti proti notranjosti. Poleg tega so imele številne skupnosti izkušnje s pomanjkanjem hrane zaradi dolgotrajnejših obdobij sušnega vremena. V preteklosti so obdobja suše praviloma trajale največ 3 tedne, v zadnjih letih pa tudi do 6 tednov.
Počasna potovanja – idealistična rešitev ali realistična možnost?
Grimalda se zaveda, da si vsi ne morejo privoščiti tako počasnih potovanj, kot si jih lahko privošči sam, vendar verjame, da bi se lahko za to možnost vendarle odločilo precej več ljudi. Tisti, ki se tovrstnega podviga lotevajo prvič, si lahko pri tem pomagajo z nasveti, ki jih je mogoče najti na spletu. Ljudje, ki imajo izkušnje s počasnimi potovanji, namreč pogosto z veseljem delijo uporabne napotke. Poleg tega je postalo načrtovanje počasnih potovanj z uvajanjem digitalnih dokumentov precej lažje. Pomembna olajševalna okoliščina pa je tudi enostavnejši dostop do spleta. Tako lahko tisti, ki jim narava dela to dopušča, čas na poti izkoristijo za delo. Grimaldi se zdi delodajalčeva zahteva zato posebno absurdna, saj ni bilo pravega razloga za to, da bi se moral tako hitro pojaviti v Kielu. Vse, kar bi moral postoriti tam, bi lahko namreč naredil med samim potovanjem.
