Povišan nivo holesterola v krvi pesti marsikoga. Če je nivo škodljivega holesterola v krvi povišan, se lahko začne kopičiti v arterijah, kar povzroča tveganje za zožanje in zamašitev žil, to pa lahko vodi v srčni infarkt ali možgansko kap. Če ste ob zdravniškem pregledu ugotovili, da imate povišano raven holesterolov ali trigliceridov v krvi oz. hiperlipidemijo, je čas, da v svojo prehrano in življenjski slog vnesete spremembe. Pomembno je, da poleg zdrave in uravnotežene prehrane pazite tudi na zdravo telesno težo in da se redno gibate. Odreči se je treba kajenju in uživanju alkohola. Nujno je tudi izogibanje stresu oz. uspešno soočanje z njim. Obroki bi morali biti enakomerno razporejeni.
Maščobe
V nasprotju s splošnim mišljenjem niso vse maščobe slabe. Nekatere zdrave maščobe so namreč ključne za naše zdravje. Maščobe delimo v dve skupini: nasičene in nenasičene, ki se razlikujejo po kemični sestavi in po koristnosti oz. škodljivosti na naše telo. Nasičene maščobne kisline so zdravju nevarne, nenasičene maščobne kisline pa telesu koristne.
Nasičene maščobne kisline najdemo v mesu in mesnih izdelkih ter v mleku in mlečnih izdelkih, predvsem siru in maslu. Če tovrstnih živil uživamo preveč, se nivo holesterola v krvi poviša, s tem pa tudi tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni.
Nenasičene maščobne kisline najdemo v ribah in rastlinskih oljih. Enkrat nenasičene maščobne kisline so denimo v olivnem olju, večkrat nenasičene maščobne kisline oz. omega-3 in omega-6 maščobne kisline pa najdemo v ribah, lanenem, sončničnem repičinem in sojinem olju ter v olju koruznih kalčkov. Omega-3 in omega-6 maščobnih kislin naše telo ne proizvaja samo, zato jih moramo vnesti s prehrano ali s prehranskimi dopolnili.
Holesterol
Holesterol je sicer v našem telesu koristen, saj omogoča gradnjo in rast celic, pripomore pa tudi k proizvodnji hormonov in žolča. Sodeluje pri prebavljanju maščob in vitaminov. Koristen holesterol ima kratico HDL, škodljiv holesterol pa LDL. Nahaja se v naših celicah, po telesu pa se prenaša s krvjo.
Nivo holesterola manjšajo naslednja živila:
Oreščki
Oreščki, ki vsebujejo veliko vlaknin in vitamina E, nižajo nivo holesterola, saj vsebujejo tudi polinenasičene maščobne kisline. Z njimi ne smemo pretiravati, zaužijmo jih le pest na dan.
Ribe
Ribe vsebujejo veliko omega-3 maščobnih kislin, ki manjšajo tveganje za nastanek žilnih strdkov. Privoščite se tuno, lososa, skušo, postrv ali sardine, torej ribe, ki vsebujejo veliko omega-3 maščobnih kislin.
Živila s topnimi vlakninami
Živila, ki vsebujejo topne vlaknine, manjšajo nivo škodljivega holesterola in absorbcijo le-tega. Uživajte suhe slive, jabolka, fižol in ovsene kosmiče.
Olivno olje
Olivnemu olju pravijo tudi tekoče zlato. Zaradi visoke vsebnosti antioksidantov bo na vaše telo na splošno delovalo zdravilno. Niža tudi nivo škodljivega holesterola.
Temna čokolada
Zmanjšuje nivo slabega holesterola in manjša tveganje za nastanek krvnih strdkov.
Ogljikovi hidrati v obliki v obliki vlaknin
Uživate lahko polnozrnat kruh in polnozrnate testenine, ki vsebujejo veliko vlaknin. Le-te lahko užijete tudi v svežem sadju in zelenjavi.
Tekočine
Zagotoviti morate zadosten vnos tekočin, kot so voda, mineralna voda, nesladkani zeliščni in sadni čaji, sveže iztisnjeni nesladkani sadni in zelenjavni sokovi. Tudi pravi čaji bodo več kot odlično opravili svojo nalogo v boju proti holesterolu. Zeleni čaj povečuje nivo zdravega holesterola in manjša nivo škodljivega holesterola, saj zavira absorpcijo holesterola v črevesju in pospešuje njegovo izločanje iz telesa. Vsebuje tudi veliko antioksidantov.
Proti holesterolu bodo delovale tudi avokado, borovnice, razne začimbe, česen, špinača in stročnice (leča, čičerika, soja).
Izogibajte se:
- predelani hrani z veliko maščobami in sladkorji;
- smetani;
- polnomastnemu mleku;
- sladkarijam;
- hrani s konzervansi;
- mastnim in predelanim mesnim izdelkom;
- presoljeni hrani;
- alkoholu.
Preberite tudi: Holesterol – pazite na zdravje s pravo prehrano!