Prijava
Alida Bevk, vnukinja slovenskega pisatelja in pesnika Franceta Bevka, se z vsem, kar je bilo vitalnega v njenem telesu, borila za svoje preživetje. Iz zdravega stanja je kar naenkrat padla v jetrno komo in imela zelo malo možnosti, da se sploh vrne v življenje. Ko se je zbudila z novimi jetri, je sledilo dolgotrajno okrevanje, ki za Alido ni prineslo nobenega duhovnega preporoda, ampak navdušenje nad tem, kako neverjetno veliko žara je v človeškem telesu: »Ko si tako blizu smrtne izkušnje in ko se telo začenja vzpostavljati čisto na novo, prekipevaš od energije.« Zato jo danes zanima, kako vstopiti v ta žar našega telesa, v energijo, ki je vedno prisotna.
Alida Bevk, pri 27 letih ste zboleli in posledica te težke bolezni je bila tudi presaditev jeter. Kako se spominjate tega dogodka?
Vse se je začelo dogajati izjemno hitro. Iz zdravega stanja je moje telo zelo hitro prešlo v stanje bolezni, ki je bila posledica virusa, za katerega še zdaj ne vem natanko, kje in kako sem ga dobila. Nekega dne sem se v hipu začela počutiti slabo, bruhala sem, tiščalo me je v želodcu. Obiskala sem zdravnika, kjer se je izkazalo, da so bile vrednostni jetrnih testov povišane, a to naj ne bi bilo še nič alarmantnega. Naslednje dopoldne sem se vrnila na pregled in vrednosti so bile tokrat višje za 300 odstotkov. Od tistega trenutka so me obdržali v bolnišnici, stanje pa se je le še slabšalo.
Prešli ste v stanje jetrne kome, zaradi katere ste bili že praktično mrtvi in ste imeli tudi malo možnosti, da se sploh vrnete v življenje.
Jetrna koma je pravzaprav zastrupljanje telesa, kar pomeni, da se začno odklapljati vitalni organi, dokler na koncu ne odpove še srce. V jetrno komo sem padla kar naenkrat. Ker se mi je začel v možganih nabirati amonijak, torej je bilo moje telo zastrupljeno, sem začela izgubljati zavest. To je bil znak, da sem začela odhajati. Tega stanja se pravzaprav sploh ne spomnim …
Celotno zgodbo in pogovor si preberite v novi številki revije Bodi eko >>
