Zaradi podnebnih sprememb bi Grenlandija do leta 2100 lahko »ozelenela«

    Grenlandija leži vzhodno od Kanade in je resnično svet zase. Znana je predvsem po tem, da jo v več kot 80 % prekriva led. Obiskovalce bodo navdušile čudovito oblikovani ledeniki, ki plavajo po morju. Pa tudi njena notranjost je en sam led – več kilometrov debel plašč ledu, ki pokriva Grenlandiji, se na pogled sicer zdi popolnoma statičen, a v resnici ni tako. Glasovi, ki prihajajo iz notranjosti te debele ledene odeje, razkrivajo, da se znotraj debele ploskve ledu dogajajo stalni premiki.

    A Grenlandija nista le prostrani sneg in led. Tu najdemo tudi zelene gore, kjer uspevajo čudovite divje rastline, potem so tu še fjordi, nepredstavljivo strmi klifi in gejzirji. Tamkajšnje nebo je sinje modro, zrak pa čist in svež. Na Grenladniji pa prebivajo tudi nekatere živalske vrste – tako v morju kot na kopnem. Tu najdemo kite, tjulnje, severne jelene, muškatno govedo, polarne medvede in še veliko več. Flora in favna Grenlandije sta zares zelo bogati in še zdaleč ne velja, da sta tu doma le večni led in sneg.

    Grenlandija

    Kakšna prihodnost čaka Grenlandijo?

    Znanstveniki predvidevajo, da bi lahko podnebne spremembe do konca stoletja prinesle celo popolno ozelenitev Grenlandije. Danes na tem otoku rastejo le štiri avtohtone drevesne vrste, ki se razprostirajo na relativno majhnem področju na jugu tega velikega otoka. Več kot tri četrtine Grenlandije pa prekriva debela ledena odeja. Po napovedih raziskovalcev naj bi se do leta 2100 zgodba obrnila in zeleneča pokrajina bi prekrivala večino zdaj popolnoma zaledenelega površja.

    Dr. Jens-Christian Svenning, profesor na Univerzi v danskem Aarhusu, pravi, da lahko Grenlandija popolnoma ozeleni. »Iglasti gozdovi, ki rastejo na jugu Aljaske in vzhodne Kanade, bi lahko uspevali tudi na večini predelov Grenlandije. Tu imam v mislih predvsem drevesne vrste, kot sta sitka (vrsta smreke) in bor. Po besedah raziskovalca bi bila to za prebivalce Grenlandije nova priložnost.

    PREBERITE TUDI:  Kilometrina naših krožnikov

    Raziskava je pokazala, da bo v skladu s pričakovanimi ravnmi segrevanja ozračja, večina od 44 vrst severnoameriških in evropskih dreves uspevalo na Grenlandiji. Po podatkih raziskave, objavljene v strokovni reviji Philosophical Transactions of the Royal Society B, bi lahko veliko drevesnih vrst že zdaj uspevalo na Grenladniji. Eden od razlogov, zakaj je ozelenitev na Grenlandiji vezana na tako majhen obseg, je ta, da se gozdovi sami širijo zelo počasi. Računalniške simulacije, ki so jih izvajali raziskovalci, so pokazale, da bi gozdovi pri podnebnih pogojih, ki bodo značilni za leto 2100, potrebovali več kot 2000 let, da bi razširili po večini grenlandskega otoka.

    Navkljub tej pomanjkljivosti, bi se ena ključnih rastlinskih vrst, pritlikava breza, do konca stoletja lahko razširila po površini veliki več kot 400000 kvadratnih kilometrov, kar je približno toliko, kot znaša površina Švedske. Podnebne spremembe bi lahko močno spremenile grenlandski ekosistem, zaradi katerih bi s tega področja izginile arktične vrste rastlin in živali. A po drugi strani bi širjenje vegetacije lahko prineslo tudi številne prednosti na področju kmetijstva in turizma. Po besedah dr. Svenninga bi lahko pri širjenju vegetacije pomagali tudi ljudje sami.

    »Ljudje bi lahko pogosteje sadili uporabne ali okrasne rastline. To je preprosto v naši človeški naravi. Tako načrtno zasajevanje bi imelo zelo velik vpliv na prihodnji videz grenlandskega površja. S tega vidika bi bili ti ukrepi resnično pozitivni,« pojasnjuje dr. Jens-Christian Svenning. Raziskovalce še dodaja, da bi bilo po drugi strani toplejše grenlandsko podnebje veliko bolj občutljivo za vdor invazivnih rastlinskih vrst: »Če bi uvoz in zasajevanje rastlinskih vrst ušlo izpod nadzora, bi lahko situacija postala popolnoma kaotična.«

    Povejte svoje mnenje - kometirajte