Ko Sonce končno malo bolj ogreje zemljo in se dnevi se podaljšajo, ljudje začnejo govoriti o pomladi. Logično bi bilo, da nas preplavi val energije. A pri mnogih se zgodi ravno obratno. Utrujenost. Težke noge. Zaspanost sredi dneva. Občutek, kot da je telo obstalo nekje med zimo in pomladjo. Ta pojav ni domišljija. Prehod med letnimi časi je za telo precejšen izziv. In čeprav si želimo hitrega preklopa v “pomladni način”, organizem potrebuje čas.
Ključni poudarki:
- Prehod iz zime v pomlad poruši hormonsko ravnovesje in cirkadiani ritem.
- Nihanje temperature, svetlobe in tlaka vpliva na krvni tlak ter raven energije.
- Postopna prilagoditev spanja, gibanja in prehrane zmanjša občutek izčrpanosti.
Hormoni svetlobe: melatonin in serotonin
Pozimi je dan kratek. Telo proizvaja več melatonina – hormona, ki uravnava spanje in občutek zaspanosti. Ko se dnevi podaljšajo, se proizvodnja melatonina postopoma zmanjšuje, hkrati pa narašča serotonin, povezan z budnostjo in dobrim počutjem.
Težava je v tem, da ta prehod ni hipen. Hormonsko ravnovesje se nekaj tednov prilagaja. V tem času se lahko pojavi občutek notranje zmede: telo še ni povsem “v pomladi”, a zimski ritem tudi ni več enak.
Zato se lahko zgodi, da:
- zvečer težje zaspite,
- zjutraj težje vstanete,
- čez dan občutite nihanja energije.
To ni znak lenobe, ampak biološka prilagoditev.
Spremembe krvnega tlaka
Ob prvih toplejših dneh se žile razširijo. To je naraven odziv na višjo temperaturo. Posledično lahko krvni tlak nekoliko pade, še posebej pri ljudeh, ki imajo že sicer nižji tlak.
Simptomi so lahko:
- omotica ob vstajanju,
- občutek šibkosti,
- utrujenost brez jasnega razloga,
- rahla glavobolnost.
Telo se mora ponovno prilagoditi novim temperaturnim razmeram. Ta proces je običajno prehoden.
Pomanjkanje vitamina D
Čeprav so zime v Srednji Evropi zadnja leta milejše, je sončne svetlobe še vedno bistveno manj kot poleti. Do konca zime so lahko zaloge vitamina D izčrpane.
Vitamin D vpliva na:
- imunski sistem,
- mišično moč,
- razpoloženje,
- splošno vitalnost.
Nizke ravni so povezane z utrujenostjo in slabšim počutjem. Prvi toplejši dnevi še ne pomenijo takojšnje normalizacije zalog – za to je potrebnih več tednov redne izpostavljenosti soncu.
Pozimi se gibamo manj. Več časa preživimo v zaprtih prostorih, prehrana je pogosto težja, spanje daljše. Ko pridejo prvi toplejši dnevi, si nenadoma zadamo več obveznosti, več aktivnosti, več socialnih stikov.
Telo pa še vedno deluje v “zimskem varčevalnem načinu”.
Prehitro povečanje aktivnosti lahko povzroči:
- mišično utrujenost,
- občutek izčrpanosti ob koncu dneva,
- slabšo regeneracijo.
Prehod naj bo postopen, ne impulziven.
Vremenska nihanja in tlak
Konec zime je pogosto nestabilen. En dan 15 °C, naslednji dan veter in dež. Atmosferski tlak niha, zračna vlaga se spreminja.
Ljudje, občutljivi na vremenske spremembe, lahko zaznajo:
- glavobole,
- zaspanost,
- razdražljivost,
- zmanjšano koncentracijo.
To ni mit. Raziskave kažejo, da spremembe v tlaku in vlagi vplivajo na avtonomni živčni sistem.
Kako si pomagati v tem prehodnem obdobju?
Namesto da se borite proti utrujenosti, jo poskusite razumeti kot signal prilagajanja.
Postopno prilagajanje spanja
Poskusite hoditi spat in vstajati ob približno istem času. Izpostavite se jutranji svetlobi, tudi če je še hladno.
Več naravne svetlobe
Kratek sprehod na soncu, tudi 20 minut, lahko pomaga uravnati cirkadiani ritem.
Lažja prehrana
Zimske enolončnice so odlične, a spomladi telo pogosto bolje reagira na več sveže zelenjave, fermentiranih živil in lažjih obrokov.
Zmerna telesna aktivnost
Ne skočite takoj na intenzivne treninge. Začnite s hojo, raztezanjem, kolesarjenjem.
Hidracija
Topel zrak poveča izgubo tekočine. Dehidracija se hitro pokaže kot utrujenost.
Je to spomladanska utrujenost?
Izraz “spomladanska utrujenost” ni uradna diagnoza, a opisuje skupek simptomov, ki se pojavljajo ob sezonskem prehodu.
Najpogosteje traja nekaj tednov. Če pa utrujenost vztraja več mesecev ali je izrazita, je smiselno preveriti:
- raven železa,
- delovanje ščitnice,
- raven vitamina D,
- splošno zdravstveno stanje.
Včasih sezonska utrujenost le razkrije že obstoječe neravnovesje.
Psihološki dejavnik pričakovanj
Zanimivo je, da imamo do pomladi pogosto visoka pričakovanja. Energija, nov začetek, produktivnost. Če se počutimo utrujene, lahko to doživimo kot razočaranje.
A narava ne preklopi čez noč. Tudi drevesa najprej nabreknejo, potem šele ozelenijo.
Morda je najboljši pristop prav ta: dovoliti si prehod. Nekaj tednov počasnejšega tempa. Manj samokritike. Več poslušanja telesa.
Ko se organizem uskladi z daljšimi dnevi, višjimi temperaturami in več svetlobe, se energija običajno vrne sama od sebe – brez dramatičnih ukrepov.
Preberite tudi:
- Naredite si enostaven in enostaven elektrolitski prašek
- Ne zamudite sezone nabiranja pljučnika – ponekod raste že februarja
