Zakaj se moramo soočiti s stresom?

    Vseprisotnega kroničnega stresa v našem zasedenem, sodobnem svetu ne gre zanemariti in zanikati. Če pogledamo naokrog, si mislimo, da so stres ter kisli in zaskrbljeni obrazi nekaj popolnoma vsakdanjega. Samo zato, ker se nam nekaj zdi običajno, še ne pomeni, da to lahko kar tako sprejmemo. S stresom se je potrebno spopasti. Poglejmo, zaradi katerih razlogov je spopadanje s stresom priporočljivo oz. nujno.

    stres

    Zaradi možganov in nadledvičnih žlez

    Ko ste pod stresom, možgani pošljejo ukaz nadledvični žlezi, ki uravnava proizvodnjo stresnega hormona kortizola. Raven tega je v stresnih situacijah povečana in če se s težavo ne spopademo, lahko nenehno povišana raven kortizola privede do odpornosti na inzulin, oslabljenost imunskega sistema in razpada mišičnega tkiva. Študija, objavljena v medicinski reviji Molecular Psychiatry, dokazuje, da kronični stres sproži dolgoročne spremembe v strukturi in funkciji možganov in prav te spremembe lahko prispevajo k slabšemu duševnemu zdravju. Povečana stopnja kortizola vsakdanji stres privede do hujših oblik, kot so anksioznost, nespečnost in celo demenca.

    Zaradi teže

    Nekateri ljudje zaradi stresa močno in nenadno shujšajo, spet drugim se teža viša oziroma kar noče pasti. Študija, objavljena v Biological Psychiatry ,dokazuje, da kronični stres lahko upočasni vaš metabolizem in včasih vzbudi tudi nepotešljivo lakoto.

    Zaradi imunskega sistema

    Veliko ljudi, ki se spopada z avtoimunimi boleznimi, opaža poslabšano zdravstveno stanje med stresnim življenjskim dogodkom in to potrjuje veliko raziskav. Študija, opravljena leta 2001, je pokazala, da so  imeli ljudje z avtoimuno boleznijo ščitnice pred odkritjem bolezni bolj stresne dogodke v svojem življenju. Študija, objavljena leta 2012 v reviji Psychosomatic Medicine, pa je odkrila, da travme v otroštvu povečajo verjetnost za avtoimuno bolezen kasneje v življenju.

    Zaradi ščitnice

    Stres lahko na ščitnico vpliva na različne načine. Ščitnica ob normalnem delovanju proizvaja 80% T4 in 20% T3 hormonov, kjer je slednji veliko aktivnejši od T4, njun namen pa je pretvorba kisika v energijo. Ščitnica ne proizvaja vsega T3, ostali del se proizvede iz konverzije T4 v T3, ki se sicer lahko odvija tudi drugje v telesu. Nekatere študije na primer kažejo, da stres zmanjšuje konverzijo iz T4 (neaktivnega) v T3 (aktivno), ki vodi do sindroma z nizkim T3, kar vodi do avtoimunih bolezni ščitnice.

    Zaradi prebavnega sistema

    Večina serotonina, hormona sreče, se nahaja v celicah prebavnega sistema in tako ni presenetljivo, da študija objavljena leta 2011 v reviji Journal of Physiology and Pharmacology kaže na povezavo med boleznimi prebavnega sistem in celo razjedami.

    Zaradi srca

    Visoka stopnja stresa je pomemben dejavnik tveganja za metabolični sindrom, visok krvni sladkor in visoko raven trigliceridov, vse skupaj pa povzroča tveganje za bolezni srca in druge zdravstvene težave.

    Zaradi oči in ušes

    Vam veka vaših oči kdaj trza? Kronični stres namreč lahko vodi ravno do trzanja in krčev, zvonenja v ušesih in vrtoglavice, kar človeka močno izčrpava.

    Kaj storiti?

    Če ste pod stresom, si to priznajte. Ne delajte svojih zaključkov in ne čakajte na bolezni povezane s stresom, priznajte, da imate problem in se s tresom že zdaj soočite. Ko si boste priznali, obiščite svojega zdravnika in pomagal vam bo najti pot, ki vam bo najbolj ustrezala. S stresom se vsak posameznik spopada drugače. Nekateri grejo v gore, spet drugi raje plavajo, vsem pa je skupno dobro počutje na koncu, ki največ šteje.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte