Ali vaš štirinožni prijatelj pogosto nagiba glavo v levo ali desno, kot bi razgibaval vrat? Večina ljudi meni, da gre za povsem naključno gesto, ki je sicer izjemno prisrčna, vendar nima globljega pomena. Študija, ki je bila pred nedavnim objavljena v reviji Animal Cognition, razkriva drugačno sliko. Raziskovalci so namreč ugotovili, da gre najverjetneje za zelo pomenljivo gesto, ki priča o precej kompleksni kognitivni dejavnosti …
Raziskovalci preverjali hipotezo o povezavi med nagibanjem glave in povečano zbranostjo
Izhodiščna hipoteza raziskovalcev je bila, da je nagibanje glave pri psih povezano s povečano zbranostjo oziroma osredotočenostjo. Domnevali so, da lahko sprememba položaja glave psom pomaga pri procesiranju informacij. Za preverjanje te hipoteze so izvedli eksperiment, v katerega je bilo vključenih 40 psov in njihovih skrbnikov. Slednji so morali psom dajati navodila, naj jim prinesejo specifičen predmet. Raziskovalci, ki so zasnovali eksperiment, so seveda medtem budno spremljali morebitno spreminjanje položaja glave pri psih. Poleg samega nagibanja jih je zanimala tudi smer, v katero so psi – tisti, ki so to seveda počeli – nagibali glavo.
V raziskavo vključenih 7 psov, ki so bili »nadpovprečno nadarjeni za človeški jezik«
Med psi, ki so bili vključeni v raziskavo, je bilo 7 psov, ki so bili opredeljeni kot »nadpovprečno nadarjeni za učenje besed«. Šlo je za pse, pri katerih je bila zaznana izrazita uspešnost pri povezovanju besed z ustreznimi predmeti. Pri drugih 33 psih je šlo za družinske pse, ki pa so pred tem prestali 3 mesece treninga, katerega cilj je bilo učenje imen različnih igrač. Tako so bili tudi ti psi precej uspešni pri povezovanju besed oziroma zvokov in predmetov, vendar ne tako izrazito kot psi iz prve skupine.
Nagibanje glave ni bilo povezano s smerjo, iz katere je prihajal zvok
Analiza zbranih informacij je razkrila, da je bilo nagibanje glave med igro s skrbniki bistveno bolj značilno za pse iz prve skupine, torej za tiste, ki so spadali med nadpovprečno nadarjene za prepoznavanje človeških besed oziroma za povezovanje teh besed s pravimi igračami. Pomislili bi sicer lahko, da je nagibanje glave morda povezano zgolj s smerjo, iz katere prihaja zvok, vendar so raziskovalci izključili to možnost. Ni bila namreč zaznana korelacija med smerjo nagibanja glave in mestom, kjer je stal skrbnik psa, oziroma mestom, od koder je prihajal zvok. Ker je vseh 40 psov dobro poznalo igrače, ki so bile uporabljene med eksperimentom, se zdi malo verjetno tudi to, da bi bilo lahko nagibanje glave povezano s tem, kako zanimiva oziroma razburljiva se je psom zdela posamezna igrača.
Fenomen najverjetneje povezan s povezavo zvoka z ustreznim predmetom
Raziskovalci, ki so izvedli eksperiment, opisan v študiji, menijo, da gre pri nagibanju glave pri psih najverjetneje za odziv na znane besede – oziroma na besede, ki jim lahko pes pripiše specifičen pomen – ki je povezan s povečano koncentracijo. Tako se zdi logično, da so glavo najpogosteje nagibali prav tisti psi, ki so spadali med najbolj »nadarjene za človeški jezik«. Zgolj to, da je imel pes pred sabo predmet, ki ga je poznal, torej še ni bilo dovolj za nagibanje glave. Podobno pa velja za izpostavljenost dražljaju (torej zvoku), ki je bil psu sicer znan, vendar ga ni znal povezati z ustreznim predmetom. Vsi psi, vključeni v eksperiment, so bili sicer borderski ovčarji, vendar je mogoče nagibanje glave opaziti tudi pri mnogih drugih psih, zato ugotovitve strokovnjakov najverjetneje niso relevantne samo za to pasmo.
Preberite tudi:
