Aditiv E466 najverjetneje nevarnejši, kot se je verjelo doslej

Aditiv karboksimetil celuloza se uporablja pri izdelavi najrazličnejših živil. Pogosteje se je začel uporabljati v 60. letih prejšnjega stoletja.

Embalaža iz stiropora prispeva k bakterijski rezistenci

Na problematičnost embalaže iz stiropora v povezavi z bakterijsko rezistenco je opozorila študija, ki je bila konec lanskega leta.

Aknasta koža: Značilnosti in pravilna nega

Akne so pogosta kožna vnetna bolezen, značilna predvsem za obdobje adolescence. Vendar pa niso omejene le na čas odraščanja.

Ali so edinci zares sebični in razvajeni?

V prejšnjem stoletju je doktor medicine in psiholog Alfred Adler zasnoval teorijo, v skladu s katero naj bi vrstni red rojstva vplival na naše osebnostne značilnosti.

Maska iz kave in medu za sijočo polt

Bi radi osvežili svoj obraz, nahranili kožo in odstranili odmrle celice? Maska je odlična tudi, ko je vaša koža videti utrujena ali obraz nekoliko zabuhel.

Zaščita las pred spanjem: 5 nasvetov za preprečevanje nepotrebnih poškodb las

Ali ste vedeli, da so poškodbe las med spanjem zelo pogoste, še posebej pri dolgih laseh?

5 nasvetov za kuhinjo brez odpadkov

Kuhinja brez odpadkov se zdi praktično neuresničljiv cilj. Ponujamo vam nekaj idej, kako se lotiti tega projekta.

Hujšanje za različne tipe telesa

Kako shujšati oziroma kaj jesti in kako se gibati, lahko ugotovite precej preprosto, če poznate svoj telesni tip in njegove lastnosti.
ŽivaliZakaj psi nagibajo glavo?

Zakaj psi nagibajo glavo?

MORDA VAS ZANIMA

Ali vaš štirinožni prijatelj pogosto nagiba glavo v levo ali desno, kot bi razgibaval vrat? Večina ljudi meni, da gre za povsem naključno gesto, ki je sicer izjemno prisrčna, vendar nima globljega pomena. Študija, ki je bila pred nedavnim objavljena v reviji Animal Cognition, razkriva drugačno sliko. Raziskovalci so namreč ugotovili, da gre najverjetneje za zelo pomenljivo gesto, ki priča o precej kompleksni kognitivni dejavnosti …

Raziskovalci preverjali hipotezo o povezavi med nagibanjem glave in povečano zbranostjo

- Oglas -

Izhodiščna hipoteza raziskovalcev je bila, da je nagibanje glave pri psih povezano s povečano zbranostjo oziroma osredotočenostjo. Domnevali so, da lahko sprememba položaja glave psom pomaga pri procesiranju informacij. Za preverjanje te hipoteze so izvedli eksperiment, v katerega je bilo vključenih 40 psov in njihovih skrbnikov. Slednji so morali psom dajati navodila, naj jim prinesejo specifičen predmet. Raziskovalci, ki so zasnovali eksperiment, so seveda medtem budno spremljali morebitno spreminjanje položaja glave pri psih. Poleg samega nagibanja jih je zanimala tudi smer, v katero so psi – tisti, ki so to seveda počeli – nagibali glavo.

V raziskavo vključenih 7 psov, ki so bili »nadpovprečno nadarjeni za človeški jezik«

Med psi, ki so bili vključeni v raziskavo, je bilo 7 psov, ki so bili opredeljeni kot »nadpovprečno nadarjeni za učenje besed«. Šlo je za pse, pri katerih je bila zaznana izrazita uspešnost pri povezovanju besed z ustreznimi predmeti. Pri drugih 33 psih je šlo za družinske pse, ki pa so pred tem prestali 3 mesece treninga, katerega cilj je bilo učenje imen različnih igrač. Tako so bili tudi ti psi precej uspešni pri povezovanju besed oziroma zvokov in predmetov, vendar ne tako izrazito kot psi iz prve skupine.

Nagibanje glave ni bilo povezano s smerjo, iz katere je prihajal zvok

Analiza zbranih informacij je razkrila, da je bilo nagibanje glave med igro s skrbniki bistveno bolj značilno za pse iz prve skupine, torej za tiste, ki so spadali med nadpovprečno nadarjene za prepoznavanje človeških besed oziroma za povezovanje teh besed s pravimi igračami. Pomislili bi sicer lahko, da je nagibanje glave morda povezano zgolj s smerjo, iz katere prihaja zvok, vendar so raziskovalci izključili to možnost. Ni bila namreč zaznana korelacija med smerjo nagibanja glave in mestom, kjer je stal skrbnik psa, oziroma mestom, od koder je prihajal zvok. Ker je vseh 40 psov dobro poznalo igrače, ki so bile uporabljene med eksperimentom, se zdi malo verjetno tudi to, da bi bilo lahko nagibanje glave povezano s tem, kako zanimiva oziroma razburljiva se je psom zdela posamezna igrača.

Fenomen najverjetneje povezan s povezavo zvoka z ustreznim predmetom

Raziskovalci, ki so izvedli eksperiment, opisan v študiji, menijo, da gre pri nagibanju glave pri psih najverjetneje za odziv na znane besede – oziroma na besede, ki jim lahko pes pripiše specifičen pomen – ki je povezan s povečano koncentracijo. Tako se zdi logično, da so glavo najpogosteje nagibali prav tisti psi, ki so spadali med najbolj »nadarjene za človeški jezik«. Zgolj to, da je imel pes pred sabo predmet, ki ga je poznal, torej še ni bilo dovolj za nagibanje glave. Podobno pa velja za izpostavljenost dražljaju (torej zvoku), ki je bil psu sicer znan, vendar ga ni znal povezati z ustreznim predmetom. Vsi psi, vključeni v eksperiment, so bili sicer borderski ovčarji, vendar je mogoče nagibanje glave opaziti tudi pri mnogih drugih psih, zato ugotovitve strokovnjakov najverjetneje niso relevantne samo za to pasmo.

- Oglas -

Preberite tudi:

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×