Prijava
V dolgih večerih, ko vladata mraz in gledamo drevje brez listov ter rastline brez cvetov se nam hitro stoži po barvnih, pisanih in dišečih cvetovih. Prebujeni cvetovi poživijo vzdušje v prostoru in v nas samih. Silimo lahko različne vrste čebulnic, lahko so to hijacinte, amarilis ali katere druge. Med najpogostejšimi, ki jih tudi v tem času zasledimo v razno raznih trgovinah sodita prav gotovo amarilis in hijacinte.
Siljenje čebulic prinaša v naše prostore pomlad pred svojo naravno sezono. Če hočemo čebulice spodbuditi k zgodnejšemu cvetenju moramo posnemati pogoje, ki bi bili v naravi v poznejših mesecih. Zakaj bi ali pa ne bi to počeli je več razlogov, odločitev pa prepuščamo vam samim.
Pri nakupu čebulice bodite pazljivi, da izberete čebulico, ki ni nagubana, je velika tako kot večina in ne manjša, ni plesniva in podobno, skratka na videz zdrava. Kajti edino tako bo siljenje uspelo. Koliko jih kupimo je odvisno kakšen rezultat želimo, če izbiramo hijacinte so skupine treh do petih videti najbolje, če izbiramo amarilis pa je ena povsem dovolj, saj poznamo tudi več stebelne amarilise in več čebulic v enem loncu bi ob več cvetovih bilo prav kičasto. Če se odločimo za skupine pazimo, da bo lonec dovolj velik, tako da se nobena izmed čebulic, ki jih posadimo ne dotika roba posode. Siljenje poteka pri vseh čebulicah podobno, opisali bomo siljenje amarilisa.
Načeloma je čas, da čebulice posadimo od oktobra pa do aprila. Najprej se moramo odločiti kdaj želimo, da bo amarilis v polnem cvetu. Čebulico posadimo 6-8 tednov pred želenim datumom. Za sajenje izberemo lonček, ki je le malo večji (2-4 cm) od premera čebulice. Predlagamo, da velikansko čebulico amarilisa postavite v stekleno vazo, napolnjeno z lepimi kamenčki ali školjkami, barvnim peskom, ter tako dobimo zanimivo dekoracijo, ki lahko v zimskem času krasi naš dom.
Lahko pa jo posadimo v povsem običajno, v zemljo, dobro odceden substrat, do polovice ali dveh tretjin njene višine. Pred sajenjem čebulico namočimo za približno 12 ur v mlačno vodo. Pri tem naj bodo v vodi samo korenine, medtem ko mora zgornji del ostati suh.
Ko čebulico v loncu namestimo, jo dobro zalijemo, ter jo postavimo v temo. To lahko storimo tudi tako, da čez lonec poveznemo kakšno kartonasto škatlo ali s praznim lončkom, pomembno je le, da je rastlina v popolni temi. Le tako se lahko razvije cvetni nastavek. Vedeti moramo namreč, da na svetlobi rastejo listi, v temi pa cvetni nastavek. Ko cvetni nastavek doseže višino 8 do 12 cm, rastlino odkrijemo, ko pa je steblo visoko 15 cm jo že lahko prestavimo na svetlo in začnemo zalivati.
Tudi pri zalivanju pazimo, da ne bo prišlo do zastajanja vode, saj lahko le-ta povzroči gnitje čebulice. Razvijajoč amarilis zalijemo takrat, ko je substrat na otip suh.
Amarilis zacveti po šestih do osmih tednih, nato pa cveti nekaj tednov. Za podaljšanje cvetenja lahko rastlino, ki je v polnem cvetu ponoči prenesemo v hladnejši prostor (12-18°C).
Rastlino zalivamo tudi še potem, ko odcveti. Ko porumenijo listi jih nekaj centimetrov nad tlemi odrežemo in čebulo izkopljemo, očistimo in shranimo v temen hladen prostor. Nato sledi obdobje mirovanja, ki lahko traja od dva do tri mesece. Po končanem obdobju pa lahko ciklus ponovimo.
Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.
