Preprečevanje Alzheimerje bolezni zagotovo ni prvo, na kar pomislite ob besedi viagra. Toda nedavne študije pričajo o tem, da je lahko omenjeno zdravilo, ki se običajno uporablja kot pomoč pri erektilni disfunkciji, zelo koristno tudi pri zmanjševanju tveganja za Alzheimerjevo boleznijo, s katero se spopada vedno večji delež starejše populacije. Ena od zadnjih študij, ki pričajo o skritem potencialu viagre, je bila decembra objavljena v reviji Nature Aging.
Uporaba sildenafila pomenila za skoraj 70 % manjšo verjetnost za Alzheimerjevo bolezen
Osrednji del obsežne raziskave je bila analiza odškodninskih zahtevkov, vloženih pri zavarovalnicah. Šlo je za zahtevke dobrih 7 milijonov Američanov. Analiza je razkrila zanimivo povezavo med uporabo sildenafila, ki je glavna aktivna učinkovina v viagri, in zmanjšano verjetnostjo za Alzheimerjevo bolezen. Tveganje za omenjeno bolezen pri tistih, ki so uporabljali viagro oziroma sildenafil, je bilo namreč za skoraj 70 odstotkov manjše kot pri osebah, ki niso nikoli zaužile te učinkovine.
Iskanje učinkovine, ki lahko prekine interakcije med problematičnimi beljakovinami
Viagro uvrščamo v skupino zdravil, imenovanih zaviralci fosfodiesteraze. Eden od glavnih učinkov teh zdravil je razširitev krvnih žil, obenem pa gre za zdravila, ki lahko pripomorejo k sprostitvi mišic okoli srca, pljuč in genitalij. Čeprav se lahko viagra oziroma sildenafil predpiše tudi pri drugih zdravstvenih težavah, na primer pri pljučni hipertenziji, se najpogosteje uporablja prav pri zdravljenju/blaženju erektilne disfunkcije. Že v preteklosti so se sicer pojavile raziskave, ki so namigovale na to, da bi bili lahko zaviralci fosfodiesteraze uporabni tudi pri zdravljenju oziroma preprečevanju demence, vendar je običajno ostalo le pri domnevah. Raziskovalci, ki so pripravili študijo, objavljeno v reviji Nature Aging, so se preučevanja morebitne povezave med zaviralci fosfodiesteraze in Alzheimerjevo boleznijo lotili bolj poglobljeno. Najprej so analizirali biološko ozadje Alzheimerjeve bolezni in identificirali 13 t. i. endofenotipov oziroma fizioloških mehanizmov, odvisnih od genetskih dejavnikov. Ti endofenotipi pa naj bi bili odvisni od več kot 350.000 različnih interakcij med beljakovinami. Najpomembnejša med njimi je interakcija med amiloidi in beljakovinami tau. Kot je znano, sta obe beljakovini povezani s povečanim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen. Najnovejši znanstveni izsledki pričajo o tem, da je učinek interakcije med omenjenima vrstama beljakovin še precej nevarnejši od negativnega učinka, povezanega s kopičenjem posamezne beljakovine. Osnovna hipoteza raziskovalcev je bila, da lahko zdravila, ki preprečujejo interakcije med amiloidi in beljakovinami tau, zmanjšajo nevarnost za Alzheimerjevo bolezen.
Dodajanje sildenafila matičnim celicam poskrbelo za zelo obetavne rezultate
Raziskovalci so nato analizirali več kot 1600 zdravil, pri čemer jih je zanimal vpliv teh zdravil na beljakovine, ki so povezane z razvojem Alzheimerjeve bolezni. Pri blokiranju interakcij med amiloidi in beljakovinami tau je bil najuspešnejši prav sildenafil. Te ugotovitve pa so bile nato »preizkušene« še v praksi. Kot omenjeno, je bila pri analizi podatkov, ki so bili posredovani skupaj z odškodninskim zahtevkom, resnično odkrita izrazita korelacija med uporabo sildenafila in zmanjšano verjetnostjo za Alzheimerjevo bolezen. Raziskovalci so te ugotovitve dopolnili z eksperimentom: matičnim celicam, ki so bile odvzete osebam z Alzheimerjevo boleznijo, so dodali sildenafil, kar je spodbudilo rast nevronov, dodatek sildenafila pa je obenem zavrl kopičenje beljakovin tau. Ekipa znanstvenikov, ki je pripravila študijo, sicer poudarja, da študija ne dokazuje vzročno-posledičnih povezav in da bodo potrebne dodatne raziskave, preden se lahko začne resneje razmišljati o morebitni uporabi viagre za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni. Na srečo pa ekipa že načrtuje nove raziskave, ki naj bi ponudile zanesljivejše odgovore.
