Sodobno okno je kompleksni izdelek, sestavljen iz razliฤnih materialov, stekel, okovja, tesnil in dodatkov (senฤilo, komarnik, zunanja in notranja poliฤk โฆ), ter zahteven za montaลพo. To je pomemben del toplotnega ovoja stavbe, kjer lahko z nakupom ali vgradnjo naredimo velike napake. Jemati ga moramo kot verigo, kjer najลกibkejลกi ฤlen doloฤa kvaliteto celote, zato vsa solidna podjetja prodajajo okna skupaj z montaลพo, ki je najลกibkejลกi ฤlen. Vzidava z malto je preteklost, tja odhaja tudi montaลพa na ยปpurpenยซ, standard postaja montaลพa po RAL smernicah. Najnovejลกi pristop je vgradnja v slepi okvir. Ker se okno vgradi po prvem beljenju notranjih sten in konฤani toplotni izolaciji fasade, tako okno ยปneomadeลพevanoยซ priฤaka vselitev.
Soodvisnost okenskih elementov
Na kvaliteto kupljenega in vgrajenega okna vpliva veliko elementov. Opozorimo na najpomembnejลกe, ki nam bodo, ฤe jih ne bomo domislili, grenili ลพivljenje naslednjih 20โ40 let. Veฤ opisanim teลพavam se izognemo, ฤe se okna in zunanja vrata montirajo ravno z zunanjo linijo zidu. ล paleta je tako v celoti narejena iz toplotne izolacije, zato ni toplotnega mostu, notranji prostori so brez plesni.
- Okvirji. Prevladujejo les, PVC, aluminij in kombinacije. Prenos toplote skozi okvir omejuje ลกtevilo komor pri plastiฤnih ali kovinskih, pri lesu pa debelina. Petkomorni PVC profil ima U okoli 1,2 W/m2K, osemkomorni ลพe okrog 1,0 W/m2K, identiฤno toplotno izolativnost dosegajo tudi leseni okvirji. Noben material (tudi les) ne ยปdihaยซ.
- Tesnjenje prepreฤuje toplotne izgube na dveh mestih. Tovarniลกko med okvirjem in krilom, drugo โ med okvirjem in zidom โ naredimo pri vgradnji, kjer se uveljavlja RAL standard. Prednost tega naฤina je, da toplote ne izgubljamo skozi netesna mesta, zato pa moramo prostore redno prezraฤevati.
- Okovje. Pri nizkem objektu je lahko nekaj oken s fiksno zasteklitvijo, ฤe seveda ne potrebujemo zraฤenja in jih lahko ฤistimo. Zelo priporoฤamo 2- ali veฤstopenjsko zvraฤanje (ยปkipanjeยซ) za ljudi, ki ยปmorajoยซ spati ob odprtem oknu. Novejลกa okna imajo tudi paralelno odmiฤno okovje in zaลกฤito proti vlomu.
- Stekla. Izpostavimo toplotno in zvoฤno zaลกฤito. Pri toplotni je danes standard 1,1 W/m2K (pri starejลกem termopanu je U = 2,7 W/m2K), najboljลกa troslojna stekla ลพe dosegajo U = 0,4 W/m2K. V primeru, da med stekli opazimo roso (kondenฤno vlago) ga moramo zamenjati, saj ni veฤ izolativno. Pri zvoฤni izolaciji smo pozorni na oznako ยปRwยซ. Viลกja ลกtevilka v decibelih pomeni boljลกo zvoฤno izolacijo. Standardna izolacija dvoslojnega stekla znaลกa 32 dB, najveฤja okrog 46 dB.
- Senฤila. Senฤilo je vedno med steklom in soncem, torej na zunanji strani okna, da prepreฤi poletno pregrevanje. Izbira je pestra: rolete, zunanje ลพaluzije, brisoleji, tende, polkna โฆ Najboljลกe, trajno in brezplaฤno senฤilo je daljลกi streลกni napuลกฤ, ki zadrลพi visoko poletno sonce, spuลกฤa pa nizko zimsko. Zelo priporoฤamo komarnike, ki omogoฤajo poletno prezraฤevanje brez mrฤesa. Lahko so fiksni, na poteg ali na pantih.
- Poliฤke. Notranje so obiฤajno iz kamna, lesa, keramike ali umetnih materialov. Pri zunanjih pa so energetsko optimalne plastiฤne ali ploฤevinaste. Kamnite podhlajujejo okenski okvir, saj delujejo kot hladilno rebro (kot mini balkon). Ne glede na material jih vedno montiramo na toplotno izolacijo.
- Montaลพa brez toplotnih mostov. Nenatanฤna izvedba povzroฤi toplotne mostove, ti pa plesen na notranjih okenskih ลกpaletah. Pred izmerami se odloฤimo za tip senฤil, zunanje police, mesto montaลพe v zidu, detajle dogovorimo z izvajalcem. Optimalno mesto za vgradnjo oken je ravno z zunanjo linijo zidu, da na ลกpaleti ni toplotnega mostu. V nasprotnem primeru je nujno potrebno toplotno izolirati tudi zunanje ลกpalete z enako debelino kot ostalo fasado. Spoj med oknom in zidom mora biti neprepusten za zrak. Zato so vsi stiki okenskega okvirja in zidu 100-odstotno tesnjeni na treh delih, kar imenujemo RAL standard. Pri pasivnih hiลกah se okna s kovinskimi nosilci vgradi v toplotno izolacijski sloj izven zunanje stene.
- Vgradnja po RAL standardu. Od obiฤajne vgradnje se razlikuje zaradi dodatne in uฤinkovite vodo- in zrakotesne zatesnitve med okenskim okvirom in steno. Zaradi tega ima celotno okno le nekaj manjลกo toplotno in zvoฤno izoliranost kot vstavljeno steklo. Vse stiฤne povrลกine med okvirom in okensko odprtino morajo biti ravne, gladke, suhe in ฤiste. Na notranji strani se vgradi tesnilni trak, ki ne prepuลกฤa vode in zraka. Na zunanji strani se vgradi tesnilni trak, ki prepuลกฤa paro. Vmesne prostore se zapolni z montaลพno peno visoke gostote in manjลกo ekspanzijo, ki sluลพi kot toplotna izolacija. Danes prevladujejo enotni trakovi, ki zdruลพujejo vse tri zahteve.
Prezraฤevanje
Nova okna zelo dobro tesnijo, zato je zimsko prezraฤevanje nujno. To je edini brezplaฤen ukrep, ki nam zagotavlja sveลพ zrak v stanovanju in prepreฤuje plesen. Zato ponovimo. Stanovanje se prezraฤi vsak dan najmanj trikrat, vedno na prepih in vedno za najveฤ 2โ4 minute, ostali ฤas je okno zaprto, ยปkipanjeยซ je ยปprepovedanoยซ. V nasprotnem primeru se v enem tednu pojavi plesen na toplotnih mostovih. Popolnoma drugaฤen pristop je pri prisilnem prezraฤevanju, kjer oken ne odpiramo. Vedno pogosteje pa za dober zrak poskrbi centralni ali lokalni prezraฤevalni sistem z rekuperacijo. Prezraฤevanje z odprtinami v okviru oken je vpraลกljivo, saj tako po nepotrebnem izgubljamo energijo. Brez oklevanja prezraฤujemo tudi v deลพju ali megli, saj ni bojazni, da bo v stanovanje priลกlo preveฤ zunanje vlage. Ponazorimo smer prehajanja ter koliฤino vlage v zunanjem in notranjem zraku s fizikalnimi zakoni. Topel zrak vsebuje veฤjo koliฤino vlage kot hladen. Najveฤja koliฤina vlage (v gramih), ki je lahko v m3 zraka, je pribliลพno sorazmerna s temperaturo zraka. Za 100-odstotno vlaลพnost je pri 10 ยฐC v m3 zraka najveฤ 10 g vode, pri 22 ยฐC najveฤ 22 g. Hladen zimski mraz je suh, saj lahko m3 vsebuje pri 0 ยฐC le 4,4 g vode, pri โ10 ยฐC 2,2 g, pri โ20ยฐC pa le 0,9 g.