Vse o oknih

Sodobno okno je kompleksni izdelek, sestavljen iz razliฤnih materialov, stekel, okovja, tesnil in dodatkov (senฤilo, komarnik, zunanja in notranja poliฤk โ€ฆ), ter zahteven za montaลพo. To je pomemben del toplotnega ovoja stavbe, kjer lahko z nakupom ali vgradnjo naredimo velike napake. Jemati ga moramo kot verigo, kjer najลกibkejลกi ฤlen doloฤa kvaliteto celote, zato vsa solidna podjetja prodajajo okna skupaj z montaลพo, ki je najลกibkejลกi ฤlen. Vzidava z malto je preteklost, tja odhaja tudi montaลพa na ยปpurpenยซ, standard postaja montaลพa po RAL smernicah. Najnovejลกi pristop je vgradnja v slepi okvir. Ker se okno vgradi po prvem beljenju notranjih sten in konฤani toplotni izolaciji fasade, tako okno ยปneomadeลพevanoยซ priฤaka vselitev.

Soodvisnost okenskih elementov

Na kvaliteto kupljenega in vgrajenega okna vpliva veliko elementov. Opozorimo na najpomembnejลกe, ki nam bodo, ฤe jih ne bomo domislili, grenili ลพivljenje naslednjih 20โ€“40 let. Veฤ opisanim teลพavam se izognemo, ฤe se okna in zunanja vrata montirajo ravno z zunanjo linijo zidu. ล paleta je tako v celoti narejena iz toplotne izolacije, zato ni toplotnega mostu, notranji prostori so brez plesni.

  • Okvirji. Prevladujejo les, PVC, aluminij in kombinacije. Prenos toplote skozi okvir omejuje ลกtevilo komor pri plastiฤnih ali kovinskih, pri lesu pa debelina. Petkomorni PVC profil ima U okoli 1,2 W/m2K, osemkomorni ลพe okrog 1,0 W/m2K, identiฤno toplotno izolativnost dosegajo tudi leseni okvirji. Noben material (tudi les) ne ยปdihaยซ.
  • Tesnjenje prepreฤuje toplotne izgube na dveh mestih. Tovarniลกko med okvirjem in krilom, drugo โ€“ med okvirjem in zidom โ€“ naredimo pri vgradnji, kjer se uveljavlja RAL standard. Prednost tega naฤina je, da toplote ne izgubljamo skozi netesna mesta, zato pa moramo prostore redno prezraฤevati.
  • Okovje. Pri nizkem objektu je lahko nekaj oken s fiksno zasteklitvijo, ฤe seveda ne potrebujemo zraฤenja in jih lahko ฤistimo. Zelo priporoฤamo 2- ali veฤstopenjsko zvraฤanje (ยปkipanjeยซ) za ljudi, ki ยปmorajoยซ spati ob odprtem oknu. Novejลกa okna imajo tudi paralelno odmiฤno okovje in zaลกฤito proti vlomu.
  • Stekla. Izpostavimo toplotno in zvoฤno zaลกฤito. Pri toplotni je danes standard 1,1 W/m2K (pri starejลกem termopanu je U = 2,7 W/m2K), najboljลกa troslojna stekla ลพe dosegajo U = 0,4 W/m2K. V primeru, da med stekli opazimo roso (kondenฤno vlago) ga moramo zamenjati, saj ni veฤ izolativno. Pri zvoฤni izolaciji smo pozorni na oznako ยปRwยซ. Viลกja ลกtevilka v decibelih pomeni boljลกo zvoฤno izolacijo. Standardna izolacija dvoslojnega stekla znaลกa 32 dB, najveฤja okrog 46 dB.
  • Senฤila. Senฤilo je vedno med steklom in soncem, torej na zunanji strani okna, da prepreฤi poletno pregrevanje. Izbira je pestra: rolete, zunanje ลพaluzije, brisoleji, tende, polkna โ€ฆ Najboljลกe, trajno in brezplaฤno senฤilo je daljลกi streลกni napuลกฤ, ki zadrลพi visoko poletno sonce, spuลกฤa pa nizko zimsko. Zelo priporoฤamo komarnike, ki omogoฤajo poletno prezraฤevanje brez mrฤesa. Lahko so fiksni, na poteg ali na pantih.
  • Poliฤke. Notranje so obiฤajno iz kamna, lesa, keramike ali umetnih materialov. Pri zunanjih pa so energetsko optimalne plastiฤne ali ploฤevinaste. Kamnite podhlajujejo okenski okvir, saj delujejo kot hladilno rebro (kot mini balkon). Ne glede na material jih vedno montiramo na toplotno izolacijo.
  • Montaลพa brez toplotnih mostov. Nenatanฤna izvedba povzroฤi toplotne mostove, ti pa plesen na notranjih okenskih ลกpaletah. Pred izmerami se odloฤimo za tip senฤil, zunanje police, mesto montaลพe v zidu, detajle dogovorimo z izvajalcem. Optimalno mesto za vgradnjo oken je ravno z zunanjo linijo zidu, da na ลกpaleti ni toplotnega mostu. V nasprotnem primeru je nujno potrebno toplotno izolirati tudi zunanje ลกpalete z enako debelino kot ostalo fasado. Spoj med oknom in zidom mora biti neprepusten za zrak. Zato so vsi stiki okenskega okvirja in zidu 100-odstotno tesnjeni na treh delih, kar imenujemo RAL standard. Pri pasivnih hiลกah se okna s kovinskimi nosilci vgradi v toplotno izolacijski sloj izven zunanje stene.
  • Vgradnja po RAL standardu. Od obiฤajne vgradnje se razlikuje zaradi dodatne in uฤinkovite vodo- in zrakotesne zatesnitve med okenskim okvirom in steno. Zaradi tega ima celotno okno le nekaj manjลกo toplotno in zvoฤno izoliranost kot vstavljeno steklo. Vse stiฤne povrลกine med okvirom in okensko odprtino morajo biti ravne, gladke, suhe in ฤiste. Na notranji strani se vgradi tesnilni trak, ki ne prepuลกฤa vode in zraka. Na zunanji strani se vgradi tesnilni trak, ki prepuลกฤa paro. Vmesne prostore se zapolni z montaลพno peno visoke gostote in manjลกo ekspanzijo, ki sluลพi kot toplotna izolacija. Danes prevladujejo enotni trakovi, ki zdruลพujejo vse tri zahteve.

Prezraฤevanje

Nova okna zelo dobro tesnijo, zato je zimsko prezraฤevanje nujno. To je edini brezplaฤen ukrep, ki nam zagotavlja sveลพ zrak v stanovanju in prepreฤuje plesen. Zato ponovimo. Stanovanje se prezraฤi vsak dan najmanj trikrat, vedno na prepih in vedno za najveฤ 2โ€“4 minute, ostali ฤas je okno zaprto, ยปkipanjeยซ je ยปprepovedanoยซ. V nasprotnem primeru se v enem tednu pojavi plesen na toplotnih mostovih. Popolnoma drugaฤen pristop je pri prisilnem prezraฤevanju, kjer oken ne odpiramo. Vedno pogosteje pa za dober zrak poskrbi centralni ali lokalni prezraฤevalni sistem z rekuperacijo. Prezraฤevanje z odprtinami v okviru oken je vpraลกljivo, saj tako po nepotrebnem izgubljamo energijo. Brez oklevanja prezraฤujemo tudi v deลพju ali megli, saj ni bojazni, da bo v stanovanje priลกlo preveฤ zunanje vlage. Ponazorimo smer prehajanja ter koliฤino vlage v zunanjem in notranjem zraku s fizikalnimi zakoni. Topel zrak vsebuje veฤjo koliฤino vlage kot hladen. Najveฤja koliฤina vlage (v gramih), ki je lahko v m3 zraka, je pribliลพno sorazmerna s temperaturo zraka. Za 100-odstotno vlaลพnost je pri 10 ยฐC v m3 zraka najveฤ 10 g vode, pri 22 ยฐC najveฤ 22 g. Hladen zimski mraz je suh, saj lahko m3 vsebuje pri 0 ยฐC le 4,4 g vode, pri โ€’10 ยฐC 2,2 g, pri โ€’20ยฐC pa le 0,9 g.

Bojan ลฝnidarลกiฤ
Bojan ลฝnidarลกiฤ
Bojan ลฝnidarลกiฤ, dipl. inลพ. krajin. arh., je energetski svetovalec za gospodinjstva ลพe od leta 1994. V tem ฤasu je svetoval ฤez 3.000 gospodinjstvom, napisal preko 900 ฤlankov na temo energetske uฤinkovitosti ter realiziral preko 200 predavanj.

NAJNOVEJล E