Vročinski valovi so zelo neprijetni že za osebe, ki delajo v zaprtih prostorih. Seveda pa so okoliščine še precej neprijetnejše, predvsem pa bolj nevarne za vse tiste, ki morajo tudi med vročinskimi valovi delati na prostem. V Španiji prav zato načrtujejo drastične omejitve. Delo na prostem med vročinskimi valovi naj bi tako že kmalu postalo nelegalno …
V Španiji lani zabeleženo najbolj vroče leto doslej
Španska vlada se je pred nedavnim odločila, da blaženju negativnega vpliva vročine in suše na kmete in vodne zaloge nameni kar 2 milijardi evrov. V obdobjih, ko bo za državo razglašen oranžni ali rdeči alarm, bo delo na prostem popolnoma prepovedano. Španska agencija za okolje rdeči/oranžni alarm običajno razglasi, ko se začnejo zunanje temperature čez dan približevati 40 stopinjam Celzija ali ko presežejo to mejo. Podobno kot marsikje drugje po svetu so lani tudi v Španiji zabeležili najtoplejše leto doslej. Suša je močno ogrozila pridelek številnih kmetov, obenem pa se je raven zalog vode spustila pod 50 odstotkov. To je bil povod za odločitev za že omenjeni paket nujne pomoči, vreden 2 milijardi evrov. Denar naj bi se med drugim porabil za gradnjo dodatne infrastrukture za zajezitev težav, povezanih s pomanjkanjem vode (sistemi za ponovno uporabo odpadne vode, sistemi za razsoljevanje morske vode itn).
Prepoved bo vključevala tako gradbeni kot kmetijski sektor
Pri prepovedi, povezani z delom na prostem med vročinskimi valovi, sprva ni bilo povsem jasno, katere sektorje vse bo zajela, toda zdaj je že potrjeno, da bosta zagotovo vključena tudi celotni gradbeni in kmetijski sektor. Gradbeniki in kmetovalci bodo morali torej delovne ure prilagoditi vročinskim valovom. V nekaterih delih Španije so omejitve med vročinskimi valovi že del prakse. To velja predvsem za Andaluzijo, regijo na jugu Španije, kjer so temperature pogosto posebno visoke. Tam gradbeni delavci poleti praviloma delajo samo v zgodnjih dopoldanskih urah.
Povod smrt delavca med pometanjem madridskih ulic
Povod za sprejetje novih omejitev, povezanih z delom na prostem med vročinskimi valovi, ki naj bi veljale za vso državo, je bila smrt 60-letnega Joséja Antonia Gonzaleza, ki je lani v Madridu umrl med pometanjem mestnih ulic. Njegova telesna temperatura naj bi bila tik pred smrtjo skoraj 42 stopinj Celzija. Že kmalu po tej tragični smrti so delavski sindikati in izvajalci, ki imajo z mestnimi oblastmi sklenjeno pogodbo o vzdrževanju mestnih površin, podpisali sporazum, v skladu s katerim se pometanje cest prekine, če se temperature povzpnejo nad 39 stopinj Celzija. Izvajalci pa naj bi delavcem med najhujšo vročino priskrbeli tudi kreme za zaščito pred soncem, zaščitna pokrivala in klimatizirana vozila.
Sprememba delovnika kot rešitev?
Rešitev za težave, ki jih med poletnimi meseci povzroča huda vročina, se zdi na prvi pogled zelo preprosta. V mislih imamo seveda začasno spremembo delovnega časa, ki bi delavcem omogočila, da se izognejo delom med najhujšo vročino. Toda to lahko prinese kopico drugačnih težav – od tega, da številni starši tako ne bi imeli varstva za svoje otroke, do potencialnih kršitev nočnega reda in miru ter dolgoročnih negativnih vplivov na zdravje, ki jih lahko prinese nočno delo. Nato je tu še možnost delne nadomestitve človeške delovne sile s stroji, kar je sicer marsikje že pogosta praksa, ki pa za sabo seveda potegne izgubljanje delovnih mest. Kot se zdi, torej zaščita delavcev pred vročino ne bo izvedljiva brez ustreznih finančnih nadomestil. V Španiji so to že ugotovili, najverjetneje pa bodo morali biti podobni ukrepi že kmalu sprejeti tudi v drugih evropskih državah, predvsem tistih, v katerih so poletne temperature praviloma najvišje.