DomovEkologija & OkoljeV Avstriji delijo subvencije za popravilo elektronskih naprav in bele tehnike

V Avstriji delijo subvencije za popravilo elektronskih naprav in bele tehnike

Odpadna elektriฤna in elektronska oprema (t. i. e-odpadki) postaja vse bolj obremenjujoฤa za okolje. Eden od glavnih razlogov za to je povezan z dejstvom, da smo se navadili na to, da v primeru okvare naprave precej hitro zavrลพemo in si omislimo nove โ€“ tudi zato, ker popravilo nemalokrat ni smotrno s finanฤnega vidika ali ker preprosto ni izvedljivo (nedobavljivi rezervni deli ipd.).

Naลกi severni sosedje so se pred pribliลพno letom dni odloฤili, da poskuลกajo drastiฤno zmanjลกati koliฤino e-odpadkov, ki jih ustvarijo. Tako so bile uvedene drลพavne subvencije, ki drลพavljanom omogoฤajo veฤ svobode pri odloฤitvi, ali doloฤeno napravo popraviti ali jo zamenjati โ€ฆ

Prvo leto unovฤenih veฤ kot pol milijona vavฤerjev

Avstrijci so prvo leto s pridom izkoriลกฤali subvencije, ki jih je mogoฤe pridobiti za popravilo razliฤnih elektronskih naprav in bele tehnike. Pri popravilih je bilo namreฤ unovฤenih kar pribliลพno 560.000 vavฤerjev, vrednih do 200 โ‚ฌ (z vavฤerjem je mogoฤe plaฤati najveฤ polovico stroลกkov popravila, drugo polovico pa mora potroลกnik kriti sam). To je precej veฤ, kot je bilo priฤakovano sprva. Vlada je namreฤ priฤakovala, da bo prvih 400.000 vavฤerjev unovฤenih ลกele do zaฤetka leta 2026.

Niti potroลกniki si ne ลพelijo nenehnega menjavanja naprav

Program, ki so ga za zajezitev e-odpadkov uvedli Avstrijci, je torej veฤ kot uspeลกen, kar kaลพe na to, da potroลกniki niso nujno naklonjeni nenehni menjavi elektronskih naprav in bele tehnike, ampak so v to nemalokrat skorajda prisiljeni. Ker ลพelijo proizvajalci seveda spodbuditi ฤim veฤjo potroลกnjo, so naprave pogosto izdelane tako, da se hitro pokvarijo, ali pa niso zagotovljeni potrebni rezervni deli.

Subvencije med drugim za popravilo prenosnikov, telefonov in pomivalnih strojev

Subvencijo je mogoฤe v Avstriji pridobiti za popravilo najrazliฤnejลกih naprav in aparatov. Vavฤerji se lahko med drugim uporabijo tudi za popravilo pametnih telefonov, prenosnih raฤunalnikov, aparatov za kavo in pomivalnih strojev. Avstrijci lahko za popravilo izberejo enega od kar 3500 pooblaลกฤenih servisov po drลพavi.

e-odpadki Avstrija

Pravica do popravila kot univerzalna pravica znotraj EU?

Morda bo avstrijski zgled spodbudil podobne subvencije tudi v drugih evropskih drลพavah. Kot vse kaลพe, pa bomo ลกe pred morebitnimi vseevropskimi subvencijami doฤakali spremenjeno zakonodajo, s katero bo na obmoฤju EU zagotovljena pravica do popravila. ฤŒe bodo predlogi, ki so bili izoblikovani marca, sprejeti, bodo morali proizvajalci razliฤnih elektronskih naprav kupcem zagotavljati pravico do popravila. V praksi bo to pomenilo, da se bodo lahko kupci znotraj garancijskega obdobja odloฤili za popravilo namesto za menjavo nedelujoฤega izdelka z novim. Zakonodaja naj bi obenem prepreฤila naฤrtno izdelavo izdelkov, ki postanejo po doloฤenem ฤasu praktiฤno neuporabni.

Na vidiku prosto dostopne informacije o postopkih popravila

Pravica do popravila naj bi obenem vkljuฤevala druge pomembne spremembe. Tako bodo morali proizvajalci potroลกnikom zagotavljati moลพnost popravila tudi po izteku garancijskega obdobja (stroลกke v tem primeru krijejo kupci), in sicer najmanj 5โ€“10 let (odvisno od vrste izdelka). Poleg tega bodo morali proizvajalci zagotavljati informacije o tem, kako popraviti njihove izdelke. To naj bi prepreฤilo monopol pri popravilih, poslediฤno pa je mogoฤe priฤakovati niลพje cene.

V Franciji uvedli indeks popravljivosti

V nekaterih drลพavah so bili ลพe sprejeti zakoni, ki so del zagotavljanja pravice do popravila in ki tako prispevajo k zmanjลกevanju koliฤine e-odpadkov. Eden od najbolj kontroverznih zakonov je bil sprejet leta 2021 v Franciji. Francozi so se takrat odloฤili, da morajo biti naprave proizvajalcev, kot sta Apple in Samsung, oznaฤene z indeksom popravljivosti. Gre za ลกtevilko, ki pove, kako teลพko je popraviti doloฤen izdelek, kar potroลกnikom omogoฤa bolj informirane odloฤitve. Samo v Evropi letno nastane kar pribliลพno 35 milijonov ton e-odpadkov, zaradi katerih se ustvari 261 milijonov ton izpustov ogljikovega dioksida. Ukrepi za zmanjลกanje koliฤine tovrstnih odpadkov so zato nedvomno zelo dobrodoลกli.

Karmen Jordan
Karmen Jordan
Karmen Jordan je naลกa dolgoletna sodelavka, novinarka, literarna komparativistka, slovenistka in kritiฤarka/recezentka. Je veganska in avtorica ลกtevilnih ฤlankov in receptov. Njena podroฤja so zdrav ลพivljenjski slog ter nasveti za zdravje.

NAJNOVEJล E