Odpadna električna in elektronska oprema (t. i. e-odpadki) postaja vse bolj obremenjujoča za okolje. Eden od glavnih razlogov za to je povezan z dejstvom, da smo se navadili na to, da v primeru okvare naprave precej hitro zavržemo in si omislimo nove – tudi zato, ker popravilo nemalokrat ni smotrno s finančnega vidika ali ker preprosto ni izvedljivo (nedobavljivi rezervni deli ipd.).
Naši severni sosedje so se pred približno letom dni odločili, da poskušajo drastično zmanjšati količino e-odpadkov, ki jih ustvarijo. Tako so bile uvedene državne subvencije, ki državljanom omogočajo več svobode pri odločitvi, ali določeno napravo popraviti ali jo zamenjati …
Prvo leto unovčenih več kot pol milijona vavčerjev
Avstrijci so prvo leto s pridom izkoriščali subvencije, ki jih je mogoče pridobiti za popravilo različnih elektronskih naprav in bele tehnike. Pri popravilih je bilo namreč unovčenih kar približno 560.000 vavčerjev, vrednih do 200 € (z vavčerjem je mogoče plačati največ polovico stroškov popravila, drugo polovico pa mora potrošnik kriti sam). To je precej več, kot je bilo pričakovano sprva. Vlada je namreč pričakovala, da bo prvih 400.000 vavčerjev unovčenih šele do začetka leta 2026.
Niti potrošniki si ne želijo nenehnega menjavanja naprav
Program, ki so ga za zajezitev e-odpadkov uvedli Avstrijci, je torej več kot uspešen, kar kaže na to, da potrošniki niso nujno naklonjeni nenehni menjavi elektronskih naprav in bele tehnike, ampak so v to nemalokrat skorajda prisiljeni. Ker želijo proizvajalci seveda spodbuditi čim večjo potrošnjo, so naprave pogosto izdelane tako, da se hitro pokvarijo, ali pa niso zagotovljeni potrebni rezervni deli.
Subvencije med drugim za popravilo prenosnikov, telefonov in pomivalnih strojev
Subvencijo je mogoče v Avstriji pridobiti za popravilo najrazličnejših naprav in aparatov. Vavčerji se lahko med drugim uporabijo tudi za popravilo pametnih telefonov, prenosnih računalnikov, aparatov za kavo in pomivalnih strojev. Avstrijci lahko za popravilo izberejo enega od kar 3500 pooblaščenih servisov po državi.
Pravica do popravila kot univerzalna pravica znotraj EU?
Morda bo avstrijski zgled spodbudil podobne subvencije tudi v drugih evropskih državah. Kot vse kaže, pa bomo še pred morebitnimi vseevropskimi subvencijami dočakali spremenjeno zakonodajo, s katero bo na območju EU zagotovljena pravica do popravila. Če bodo predlogi, ki so bili izoblikovani marca, sprejeti, bodo morali proizvajalci različnih elektronskih naprav kupcem zagotavljati pravico do popravila. V praksi bo to pomenilo, da se bodo lahko kupci znotraj garancijskega obdobja odločili za popravilo namesto za menjavo nedelujočega izdelka z novim. Zakonodaja naj bi obenem preprečila načrtno izdelavo izdelkov, ki postanejo po določenem času praktično neuporabni.
Na vidiku prosto dostopne informacije o postopkih popravila
Pravica do popravila naj bi obenem vključevala druge pomembne spremembe. Tako bodo morali proizvajalci potrošnikom zagotavljati možnost popravila tudi po izteku garancijskega obdobja (stroške v tem primeru krijejo kupci), in sicer najmanj 5–10 let (odvisno od vrste izdelka). Poleg tega bodo morali proizvajalci zagotavljati informacije o tem, kako popraviti njihove izdelke. To naj bi preprečilo monopol pri popravilih, posledično pa je mogoče pričakovati nižje cene.
V Franciji uvedli indeks popravljivosti
V nekaterih državah so bili že sprejeti zakoni, ki so del zagotavljanja pravice do popravila in ki tako prispevajo k zmanjševanju količine e-odpadkov. Eden od najbolj kontroverznih zakonov je bil sprejet leta 2021 v Franciji. Francozi so se takrat odločili, da morajo biti naprave proizvajalcev, kot sta Apple in Samsung, označene z indeksom popravljivosti. Gre za številko, ki pove, kako težko je popraviti določen izdelek, kar potrošnikom omogoča bolj informirane odločitve. Samo v Evropi letno nastane kar približno 35 milijonov ton e-odpadkov, zaradi katerih se ustvari 261 milijonov ton izpustov ogljikovega dioksida. Ukrepi za zmanjšanje količine tovrstnih odpadkov so zato nedvomno zelo dobrodošli.