V zadnjih nekaj letih se vse pogosteje srečujemo s pojmom trajnostna mobilnost. Preverili smo, kaj trajnostna mobilnost sploh je, kakšne spremembe prinaša za prebivalce in uporabnike cest ter javnega prometa in kako nam lahko pomaga k bolj odgovornemu ravnanju do okolja in hkrati tudi pripomore k bolj zdravemu življenjskemu slogu.

O trajnostni mobilnosti, prihodnosti ureditve prometne strategije ter kako prebivalci sprejemajo spremembe prometne ureditve in nove možnosti, ki jim jih le-te ponujajo, smo se pogovarjali s Petro Vertelj Nared, vodjo projektov v Ljubljanskem urbanističnem zavodu, in Alešem Karbo, občinskim inšpektorjem in vodjo projekta priprave Celostne prometne strategije na Občini Medvode, kjer so prav letos sprejeli načrt za celostno prometno strategijo občine.

Trajnostna mobilnost

Kaj je trajnostna mobilnost?

Trajnostna mobilnost je način mobilnosti, ki ob učinkovitem zagotavljanju dostopnosti upošteva vidike trajnostnega razvoja. Petra Vertelj Nared pojasni, da je posebna skrb torej namenjena učinkovitemu pretoku ljudi in blaga s hkratnim minimalnim negativnim vplivom na okolje. Prednost daje trajnostnim oblikam mobilnosti, kot so javni potniški promet, hoja in kolesarjenje. Bistven cilj je dostopnost, načini za dosego cilja pa so zelo različni in slonijo na optimizaciji prevozov, na mehkih ukrepih, pa tudi na spremembi navad, pri čemer je izboljšana infrastruktura samo ena od različnih možnih rešitev.

Kako lahko trajnostna mobilnost pripomore k večjemu zadovoljstvu prebivalcev in bolj odgovornemu ravnanju do okolja, v katerem živimo?

Izvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti na več načinov pripomore k večjemu zadovoljstvu ljudi. Najprej s tem, da optimizira načine potovanj, s čimer ljudem ponuja najučinkovitejše načine mobilnosti. Na voljo ponuja več možnosti izbire mobilnosti, ki niso več nujno vezane na osebni prevoz. S spodbujanjem hoje in kolesarjenja se več ljudi giblje, kar prispeva k izboljšanemu počutju in zdravju, poleg tega pa vodi do prijetnega mesta, polnega uličnega vrveža, kjer so omogočeni naključni stiki ljudi, s čimer se krepi skupnost. Z večjo uporabo javnega prevoza, pešačenja in kolesarjenja se tudi manjša uporaba motornih vozil, s čimer se manjšajo negativni vplivi na zrak in bivalno okolje, zaključi Petra Vertelj Nared, ki je vodila pripravo projekta celostne prometne strategije tudi v občini Medvode.

Kako so se načrtovanja trajnostne mobilnosti lotili v Medvodah?

Aleš Karba, občinski inšpektor in vodja projekta priprave Celostne prometne strategije na Občini Medvode nam je pojasnil, s kakšni ovirami so se soočali ob pripravi projekta in kako je potekalo sodelovanje s sosednjimi občinami ter občani.

Aleš Karba, občinski inšpektor in vodja projekta priprave Celostne prometne strategije na Občini Medvode / Foto: Iztok Pipan

Kateri so ključni problemi, s katerimi se soočate pri načrtovanju in izvedbi tovrstnih projektov?

Za izvedbo omenjenih projektov mora biti pripravljena finančna konstrukcija in zagotovljena sredstva. Finančna sredstva so tisti glavni krivec, da projekti ostanejo samo na papirju, denarja za izvedbo projektov je preprosto premalo. Druga težava je ta, da je večina zemljišč, kjer bi se projekti izvajali, v zasebni lasti. Z lastniki zemljišč težko pridemo skupaj pri določitvi cene za odkup zemljišč, čeprav gre za gradnjo javne infrastrukture, namenjene vsem občanom.

Ali menite, da občine in država naredijo dovolj na področjih trajnostnega razvoja?

Koraki v to smer so pravi, da bomo hitreje na cilju in učinkovitejši, moramo vsi spremeniti navade in želje, kar pa je včasih težko. Sprejetje Celostne prometne strategije bo zagotovo dolgoročno prispevalo k izboljšanim pogojem mobilnosti, ne samo v naši občini, temveč tudi v drugih, kjer so izdelali CPS. Učinek bo toliko večji, kolikor bodo sprejetim strategijam po različnih občinah sledili tudi drugi ukrepi na področju urejanja prostora, sinergijski učinki pa se zagotovo lahko dosegajo tudi s povezovanjem na širši, regionalni ali državni ravni.

Ključni cilji so dobro delujoč javni potniški promet ter umirjanje in omejevanje prometa v središču in povezave za tranzitni promet izven središč. / Foto: Arhiv občine Medvode

Kako poteka sodelovanje in povezovanje med sosednjimi občinami?

Povezovanje in sodelovanje s sosednjimi občinami je zgledno. Vsi namreč vemo, da se promet ne konča na meji določene občine, da je treba pripraviti prometno infrastrukturo, da ne doživimo prometnega zamaška. Infrastruktura se lahko gradi le s sodelovanjem občin, skupno prijavo na razpisih ter izmenjavo informacij o željah in potrebah občanov.

Ali so ponudniki javnega potniškega prometa pripravljeni stopiti nasproti predlogom občin pri projektih trajnostne mobilnosti?

Seveda, so pripravljeni, saj se zavedajo, da je treba spremeniti načine potovanj in predvsem navade ljudi. Javni potniški promet je namenjen ljudem, in če ob uvedbi dodatnega vlaka ali linije avtobusa le-ta vozita prazna, to ni ekonomsko upravičeno in torej dolgoročno nevzdržno. Da so nove oblike javnega prevoza sprejete med občani, pa je nujno potrebno, da so usklajene z njihovimi željami in potrebami.

V občini Medvode ste letos sprejeli celostno prometno strategijo s posebnim poudarkom na ukrepih za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Zakaj ste se odločili za ta projekt?

Za projekt smo se odločili iz več razlogov. Smo občina na križišču migracijskih tokov iz Gorenjske proti Ljubljani, imamo vzpostavljen javni potniški promet (železnica in mestni avtobus), ki je premalo izkoriščen, ter smo turistično zelo zanimiva občina (Zbiljsko jezero, Šmarna gora, Polhograjsko hribovje, Smlednik …). Občina Medvode ima odlično lego, dobro povezavo z glavnim mestom Slovenije in je privlačna za turizem, zato je treba promet načrtovati, urejati in zagotoviti vso potrebno infrastrukturo. Trajnostno naravnana občina je bolj privlačna za turiste, kot tudi prijaznejša do svojih občanov.

Foto: Arhiv občine Medvode

Katere ukrepe boste izvajali in kolikšen bo obseg sprememb na območju občine?

Obseg sprememb bo postopen, sprememba navad ljudi je dolgotrajen postopek, promet pa je živa zadeva, zato je potrebno skrbno načrtovanje. Ukrepi temeljijo na šestih prioritetnih stebrih Celostne prometne strategije: izboljšanje varnosti za pešce in kolesarje, izboljšanje kolesarskih povezav, dobro delujoč JPP, omejevanje in nadzor parkiranja, umirjanje in omejevanje prometa v središču in povezave za tranzitni promet zunaj središč ter ustvarjanje primernih pogojev za razvoj turizma in gospodarstva. Šli bomo v izgradnjo novih pločnikov, kolesarskih povezav in ureditev mirujočega prometa z vso potrebno infrastrukturo. Nadgradili bomo tudi linije Ljubljanskega potniškega prometa v naši občini. Število izvedenih ukrepov bo v veliki meri odvisno tudi od finančnih sredstev, ki bodo na voljo na različnih razpisih in zagotovljena v proračunu naše občine.

Kakšni so odzivi občanov?

Odziv občanov je zelo dober, posamezniki so že naredili korak naprej in vedno bolj uporabljajo kolo ali javni potniški promet za pot na delovno mesto. Tudi Občina Medvode je v času od sprejema dokumenta Celostne prometne strategije do danes že realizirala nekatere ukrepe, ki so zelo pozitivno sprejeti med občani. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami smo prenovili železniško postajo Medvode z okolico, v kateri smo uredili tudi Turističnoinformacijski center. Postaja zdaj predstavlja pomembno vstopno točko v našo občino, kjer so možni nakup vseh vrst vozovnic, izposoja koles, nakup vstopnic za prireditve in promocijskih izdelkov. Turisti v centru prejmejo tudi vse informacije o znamenitostih in tudi o dogajanju v občini. Prav tako smo pred kratkim zgradili edini manjkajoči del pločnika ob državni cesti na relaciji med Medvodami in sosednjo občino Vodice. Gradnja dveh pomembnih manjkajočih pločnikov se bo začela poleti, 1. septembra pa spreminjamo traso linije 15 Ljubljanskega potniškega prometa, ki bo po novem vozila vse do Sore.

Menite, da bodo pozitivno sprejeli ukrepe in jih tudi izkoristili?

Verjamemo, da bodo ukrepe sprejeli pozitivno, saj so občani vedno bolj osveščeni, želijo živeti v lepem, čistem in urejenem okolju. Spreminjanje navad je dolgotrajni proces, a verjamemo, da bodo pozitivne spremembe hitro sprejeli za svoje. Prometna strategija je za našo občino krovna, saj vpliva na razvoj prav vsakega podpodročja.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost in kako vidite trajnostni razvoj občine Medvode čez 10, 15 let?

V načrtih optimistično zremo v prihodnost. Verjamem, da bo občina Medvode prometno urejena, občani pa bodo za vsakdanje poti večinoma uporabljali javni potniški promet, se predvsem veliko gibali (hoja, kolesarjenje …) ter drug drugega spodbujali k skrbi za čisto okolje. Na eni od delavnic so udeleženci izbrali tudi naslov članka, ki bi ga čez 20 let želeli prebrati v lokalnem glasilu: »Že tretja generacija otrok v Medvodah samostojno in odgovorno pešači vsak dan v šolo«. Tudi to je ena od naših želja.