Tjaša Železnik nas vedno znova očara, tako na malih zaslonih kot na odru. Živi zdravo in ekološko, zadnji dve leti, odkar je postala mamica, pa se še skrbneje posveča nakupovanju zdravih živil za svojo Marli in čisti stanovanje z ekološkimi čistili. Lastnega vrtička nima, saj imata velik vrt njena starša, ki družinico zalagata z zdravo zelenjavo in sadjem, si pa goreče želi imeti čebelnjak.
Tjaša, s čim se ukvarjate zadnje čase?
Tjaša Železnik: V Mestnem gledališču ljubljanskem trenutno igram v dveh predstavah: v Čudežni terapiji, avtorja Daniela Glattauerja, ki jo je režirala Tijana Zinajič, in v predstavi Menjava straže, katere avtor in režiser je Nejc Gazvoda. Še vedno pa snemam zadnje dele prve sezone nadaljevanke Usodno vino.
Torej ste delovno polno zaposleni. Imate v igri še kakšen nov projekt?
V začetku prihodnjega leta se obeta nova sezona nadaljevanke, začnem pa tudi z vajami za novo predstavo v MGL-ju z naslovom Tri zime, avtorice Tene Štivičić, v režiji Barbare Hieng Samobor, in te predstave se zelo veselim.
Ste si od nekdaj želeli biti igralka?
Ja, že od vrtca naprej sem si želela postati igralka.
Ste tudi mlada mamica. Kako se je vaše življenje spremenilo po rojstvu otroka?
Otroka sem si želela in sem bila nanj pripravljena. Vse obveznosti, ki pridejo, ko imaš malega otroka, so bile zame samoumevne. Nikoli nisem doživela šoka in težko rečem, da se mi je življenje obrnilo na glavo. Res pa je, da materinstvo prinese nove občutke, tako sreče, ljubezni, pomirjenosti kot tudi skrbi in strahu.
Vam partner pomaga pri milijon opravilih, ki jih prinese materinstvo?
Seveda, pri vsem mi pomaga.
Ste z rojstvom otroka dobili nov smisel v življenju? Kako dojemate materinstvo?
Lahko bi tako rekla, ja. Dobila sem nov smisel v življenju, ker se prav nič ne more primerjati z materinstvom. Še zdaleč pa to ni vse, kar je v življenju pomembno, je pa zagotovo najpomembnejše.
Kako vam uspe kombinirati kariero in materinstvo – imate kak nasvet za druge mlade mamice?
Mislim, da se s tem ukvarja skoraj vsaka mama, usklajuje svoje delovne obveznosti z materinstvom. Ženske smo danes zaposlene in vpete v tisoč in eno obveznost, tako da nisem v zvezi s tem nič posebnega. Pravzaprav se čudim, da dandanes sploh še zastavljate takšno vprašanje, in sploh niste edini. Mislim, da so redke tiste mama, ki se posvečajo izključno materinstvu. Glede na to, da sem igralka in imam dopoldanske vaje do dveh, se mi zdi, da sem včasih pred drugimi celo v prednosti, saj lahko s svojo punčko preživim ves popoldan. Zvečer imam sicer predstave, včasih vaje, ampak takrat ona že sladko spi. Mislim, da je ključ predvsem v dobri organizaciji prostega časa in delovnih obveznosti, in s to sposobnostjo se lahko kar pohvalim.
V slovenski nadaljevanki Usodno vino igrate simpatično Evo Recer Dolinar, ki ji največ na svetu pomeni blaginja svoje hčerke. Tako gledate tudi na svojo Marli?
Težko to primerjam, Eva je v precej drugačnem položaju kot jaz ima nasilnega moža, pa tudi njena Lara je starejša. Je pa res, da je materinska ljubezen zelo poseben občutek, edinstven, tako da iz občutkov v resničnem življenju črpam tudi za občutke, ki jih ima moj lik Eve.
Pravijo, da žensko materinstvo pomladi. Se tudi vam zdi tako?
Mislim, da ne. Lahko bi rekla drugače, meni je materinstvo dalo nov zagon, novo, drugačno življenjsko moč, ki pa bi ji težko rekla mladost.
Koliko je zdaj stara vaša Marli? Kaj najraje počneta skupaj oziroma vsi trije, še z očkom?
Stara je dve leti in sedem mesecev, najraje sva zunaj, na igrišču, v gozdu, ko pa sva doma, riševa, se igrava, bereva, kuhava, zelo radi greva tudi v lutkovno gledališče, to je za obe posebno veselje.
Ste znana oseba in ljudje vas prepoznajo, ko greste po cesti. Vas to moti? Je pomembno potegniti črto med zasebnim in javnim življenjem?
Moram priznati, da s tem nimam težav. Najbrž me ljudje prepoznavajo na ulici, a zelo redko pristopijo in me ogovorijo. Ko pa se to zgodi, so ljudje vedno izjemno prijazni in nevsiljivi, pohvalijo nadaljevanko, mojo igro, včasih predstavo, mi čestitajo, se na kratko pogovorijo, se pohecajo s hčerko, to je vse. Tudi jaz z njimi z veseljem poklepetam in priznam, da mi pohvale in lepe besede vedno sežejo v srce, lepo jih je slišati.
Slišala sem, da se znate obrniti v kuhinji. Kuhate vsak dan?
To ste pa narobe slišali, nisem vešča kuhanja, si pa zelo želim, da bi bila. Moja velika želja je, da bi se spretno zavrtela pred štedilnikom in pričarala kaj dobrega. Redko kuham, po navadi ob koncu tedna, ko imam malo več časa, takrat mi včasih uspe tudi kaj dobrega, ampak nič umetelnega, za zdaj kuham preprostejše jedi. Mogoče sem malo boljša pri sladicah, naredim recimo zelo dobro jabolčno pito.
Vam je pomembno, da uporabljate bio in eko sestavine?
Vsekakor poskušam, ni pa to vedno mogoče.
Kaj najraje je vaša Marli, kaj ji skuhate?
Rada ima sladki krompir in piščančje perutničke, pa proseno kašo z jabolki in rozinami.
Menite, da bi otroke morali hraniti z bio in eko hrano ali ne?
Težko rečem, seveda je super, da so živila ekološko pridelana, a mislim, da to ni vedno in za vse mogoče.
Kje kupujete živila – v trgovinah, na tržnici …?
Imam srečo, da imajo moji starši velik vrt in še večji sadovnjak, tako da je večina zelenjave in sadja, ki jih zaužijemo, plod marljivih rok moje mame in očeta. In to je res krasno, za to sem jima zelo hvaležna.
Na kaj ste pri kupovanju hrane pozorni?
Morda je zame trenutno najpomembnejše, da kupujem slovensko hrano, izdelke lokalnih proizvajalcev in pridelovalcev. Seveda pa mnogokrat preverjam sestavine, dodatke, tudi na podlagi tega se odločam, kaj bom kupila.
Imate morda tudi kak vrtiček? Če ga nimate, pa bi ga imeli, če bi ga lahko?
Vrta nimam, lahko bi ga imela pri starših, a za zdaj imam za tak podvig premalo časa. Doma na balkonu pa gojim vse mogoče dišavnice, od bazilike do origana in vsega vmes. Te mi pa kar lepo uspevajo. Bolj kot lastni vrtiček si želim čebelnjak, tak majhen, z enim ali dvema panjema. To je moja velika in goreča želja že nekaj let. Verjamem, da si jo bom kmalu tudi zares uresničila.
Uživate superživila? Katera vam pomagajo in kako?
Superživil ne poznam preveč dobro in jih tudi ne uporabljam. Pri starših imamo sicer jagode goji, a žal še niso obrodile. Nekje sem slišala, da je tudi zelje superživilo, tega poznam in mi je všeč.
Kako vzdržujete postavo? Se ukvarjate s športom …?
Tečem, ampak kampanjsko, včasih vsak dan, včasih sploh ne, odvisno od časa in počutja.
Ste na dieti ali uživate vse, kar vam paše?
Nisem sicer na dieti, ampak še zdaleč ne jem vsega, kar bi mi prijalo. Pazim pri hrani, poskušam jesti čim bolj zdravo, čim manj mastno, čim manj sladko. To mi ne uspe vedno, poskušam pa.
Kaj pa koža – skrbite pozimi za kakšno posebno nego?
Glede na to, da je moja koža zares na udaru, saj imam skoraj ves čas make up, včasih v dnevu tudi več različnih, zelo pozorno skrbim za svojo kožo. Imate prav, pozimi še malo bolj, predvsem z zelo natančnim čiščenjem in rahlo bogatejšimi kremami in obveznimi vlažilnimi serumi.
Si kdaj doma sami pripravite npr. masko za obraz, morda celo kakšno kremico? Ste že kdaj obiskali ali pa bi tečaj izdelovanja kozmetičnih sredstev, vas to zanima?
Ne, še nikoli se nisem udeležila takšne delavnice, bi pa bilo zelo zanimivo. Sama, razen medene maske, ki je bila narejena zgolj iz medu, doma nisem ustvarjala mask za obraz, kaj šele kreme.
Kaj pa pri gospodinjstvu – uporabljate eko čistila za svoj dom? Se vam to zdi pomembno?
Ja, uporabljam, to se mi zdi pomembno, zaradi okolja, ker ga ne želim še dodatno onesnaževati, in pa zaradi zdravja, vseh nas, predvsem moje male deklice.
Menite, da smo Slovenci ekološko ozaveščeni?
Mislim, da kar smo, se pa da še marsikaj narediti, izboljšati.
Se sami obnašate ekološko – reciklirate, ločujete odpadke, se vozite s kolesom …?
Res je, vse to počnem, recikliram, ločujem, večinoma se vozim s kolesom in hodim peš, uporabljam neagresivna ekološka čistila …
Tudi otroka tako vzgajate?
Seveda tudi svojega otroka vzgajam v to smer.
Je Marli v vrtcu?
Ja, hodi v vrtec.
Kako skrbite za njeno odpornost – znano je, da so otroci v vrtcu stalno bolni?
To poskušam doseči s tem, da je veliko zunaj, da je zdravo hrano, veliko sadja in zelenjave, predvsem tiste, ki jo pridelata njena babi in dedi. Za odpornost in ob prvih znakih prehlada pa si privošči tudi sirup iz smrekovih vršičkov, ki ga je samo zanjo naredil njen dedek.
Kaj pa počnete za sprostitev, takrat, ko se odklopite?
Tečem, grem na sprehod, berem knjige, gledam filme, se družim s prijatelji.
Katera vloga se vam je najbolj vtisnila v spomin, vam je bila najbolj pisana na kožo? Lahko citirate iz te predstave?
Najraje imam vloge, ki mi niso ravno pisane na kožo, ki so drugačne, posebne, celo čudaške … Morda nekaj najljubših: Catherine iz Dokaza, Hana iz Dogodka v mestu Gogi, Vida iz Raztrgancev, Rebecca Glass iz Dlje od najdlje in Daisy v Velikem Gatsbiju. Letos pa Jana v Čudežni terapiji, res uživam. Jana je temperamentna, jezna, gostobesedna … Še citat: »Z možem se najdeva, se objedava, se spodjedava in ja, včasih je vročina neznosna. Ampak pošteno vam povem, rajši trikrat zgorim kot enkrat zmrznem!«
Kaj pa bi bila vaša sanjska vloga?
Nimam sanjske vloge, si pa želim igrati zanimive, močne, posebne ženske like in upam, da me v prihodnosti čaka še kar nekaj takih vlog.
Bi se vrnili na televizijo kot voditeljica? Kako je igra drugačna od voditeljstva?
Seveda bi se vrnila tudi na televizijo kot voditeljica, ko enkrat okusiš televizijo v živo in imaš svojo oddajo, ti televizija zleze nekam globoko pod kožo. Ne bi vodila kar česar koli, če pa bi dobila dobro, zanimivo ponudbo, bi jo z veseljem sprejela. Igra je zelo drugačna od vodenja oddaje, skoraj ni primerjave, mi pa vse izkušnje pridejo prav, ko sem pred kamero ali pa na odru.
