Večina ljudi ob besedi vitamin C najprej pomisli na limone, pomaranče ali kivi. Redkeje pa na drevesa, ki jih pozimi gledamo skozi okno, ko stojijo tiho in temno zelena, ne glede na sneg. Prav tu se skriva ena bolj spregledanih naravnih posebnosti: borove iglice. V ljudski rabi so se uporabljale stoletja, predvsem v obdobjih, ko svežega sadja ni bilo na voljo. Danes se k njim vedno pogosteje vračajo tudi tisti, ki iščejo preproste, lokalne vire hranil.
Ključni poudarki:
- Borove iglice so izjemno bogat naravni vir vitamina C in vsebujejo tudi številne aromatične rastlinske snovi.
- V preteklosti so jih uporabljali predvsem v zimskih mesecih, ko drugega svežega vira skoraj ni bilo.
- Iz iglic lahko pripravimo preproste napitke in izvlečke, ki ohranijo del njihovih lastnosti.
Kar marsikoga preseneti, je podatek, da nekatere vrste borovih iglic vsebujejo večkrat več vitamina C kot limone. Ne govorimo o eksotični rastlini z drugega konca sveta, temveč o drevesu, ki raste skoraj povsod po Sloveniji.
Zakaj ravno borove iglice
Bor spada med iglavce, ki so se skozi razvoj prilagodili zelo zahtevnim razmeram. Da lahko preživijo mraz, veter in močno sonce, njihove iglice vsebujejo veliko zaščitnih snovi. Med njimi so eterična olja, flavonoidi in tudi zelo visoke koncentracije vitamina C.
Pri nekaterih vrstah bora so analize pokazale, da lahko iglice vsebujejo od štiri- do sedemkrat več vitamina C kot limone. Seveda količina ni vedno enaka, saj je odvisna od vrste, rastišča, letnega časa in svežine iglic. Vendar trend ostaja: borove iglice sodijo med najbogatejše lokalne rastlinske vire tega vitamina.
Poleg vitamina C vsebujejo še:
- eterična olja, ki dajejo značilen vonj,
- polifenole,
- manjše količine vitaminov A in E,
- ter mineralne snovi, ki jih drevo črpa iz tal.
Kako so jih uporabljali nekoč
Uporaba borovih iglic ni sodobna iznajdba. O njihovi rabi najdemo zapise v različnih kulturah severne poloble. V Evropi so jih ljudje uporabljali predvsem:
- za čaje in poparke,
- v obliki kopeli,
- kot dodatek sirupom in medu,
- ter kot del ljudskih pripravkov v zimskem času.
Posebej pomembne so bile v obdobjih, ko so bile zaloge svežega sadja omejene. Takrat so predstavljale enega redkih virov snovi, ki so jih danes vajeni povezovati s citrusi.
V nekaterih alpskih in gozdnatih območjih so borove poganjke in iglice redno nabirali konec zime in zgodaj spomladi, ko so bile najbolj aromatične in polne rastlinskih sokov.
Zakaj limone kljub vsemu niso več edini simbol vitamina C
Limone so postale sinonim za vitamin C predvsem zato, ker so široko dostopne, okusne in enostavne za uporabo. A to ne pomeni, da so tudi najbogatejši vir.
Borove iglice so zanimive prav zato, ker:
- rastejo lokalno,
- so na voljo tudi pozimi,
- vsebujejo zelo visoke koncentracije vitamina C,
- in prinašajo povsem drugačen, gozdni aromatični profil.
Ne nadomeščajo limon v kulinariki, lahko pa odprejo povsem nov pogled na to, od kod vse lahko prihajajo rastlinske snovi.
Kako se vitamin C v iglicah sploh ohranja
Vitamin C je občutljiv na toploto in dolgotrajno vrenje. Prav zato so se v ljudski rabi borove iglice pogosto uporabljale kot blagi poparki, ne kot dolgotrajno kuhani čaji.
Sveže, drobno narezane iglice, prelite z vročo (ne vrelo) vodo in nekaj minut pokrite, ohranijo bistveno več svojih lastnosti kot iglice, ki vrejo deset minut.
Pomembna je tudi svežina. Mlajše iglice imajo praviloma višje vsebnosti vitamina C kot stare, porjavele.
Kaj vse še prinašajo poleg vitamina C
Ko govorimo o borovih iglicah, ne govorimo le o eni snovi. Njihova vrednost je v kombinaciji več skupin spojin.
Med najpogosteje omenjenimi so:
- eterična olja, ki ustvarjajo občutek svežine,
- rastlinski polifenoli,
- smolnate snovi,
- ter minerali, ki dajejo iglicam značilen okus.
Zato napitek iz iglic ni le “vitaminski čaj”, temveč ima tudi izrazit vonj in okus, ki ga večina ljudi najprej poveže z gozdom, ne s kuhinjo.
Preprost način uporabe: napitek iz borovih iglic
Ena najlažjih oblik je blag poparek.
Potrebujemo:
- pest svežih borovih iglic,
- vročo vodo (ne vrele),
- po želji žlico medu ali malo limoninega soka.
Iglice na hitro speremo, jih drobno narežemo s škarjami ali nožem, prelijemo z vročo vodo, pokrijemo in pustimo 10 minut. Nato precedimo.
Nastane svetlo zelenkast napitek z zelo prepoznavnim, gozdnim vonjem in rahlo smolnatim okusom. Veliko ljudi ga pije počasi, po požirkih, predvsem zato, ker je okus izrazit in drugačen od klasičnih čajev.
Druga možnost: hladen izvleček
Vitamin C se še bolje ohrani pri hladni pripravi.
Postopek je preprost:
- iglice drobno narežemo,
- prelijemo s hladno vodo,
- pustimo stati nekaj ur ali čez noč v hladilniku,
- nato precedimo.
Tak izvleček je blažjega okusa in pogosto bolj prijazen tistim, ki se z aromo iglavcev šele spoznavajo.
Kdaj so iglice najprimernejše za nabiranje
Največkrat se nabirajo:
- pozimi in zgodaj spomladi,
- ko so iglice temno zelene, čvrste in aromatične,
- stran od cest in onesnaženja.
Najbolj primerne so iglice navadnega bora (Pinus sylvestris), ki je v Sloveniji zelo razširjen. Vedno se nabira zmerno, z več dreves, ne z enega samega, da se rastlina ne poškoduje.
Zakaj zanimanje za borove iglice spet narašča
V času, ko je na voljo ogromno prehranskih dopolnil, se vedno več ljudi ponovno zanima za lokalne, sezonske in preproste rastlinske vire. Borove iglice so eden najbolj očitnih primerov, saj so:
- brez embalaže,
- dostopne v naravi,
- povezane z lokalnim okoljem,
- in hkrati presenetljivo bogate.
Marsikdo jih začne gledati drugače, ko izve, da po vsebnosti vitamina C presegajo živila, ki jih imamo za “klasične”.
Kako jih lahko vključimo tudi drugače
Poleg napitkov se v manjših količinah uporabljajo tudi:
- v sirupih skupaj z medom,
- za aromatiziranje sladkorja,
- kot dodatek nekaterim domačim pripravkom,
- ter za kopeli in inhalacije.
Vedno pa ostaja skupna točka: uporabljajo se mlade, čiste iglice in v zmernih količinah.
Opomnik o previdnosti
Borove iglice niso enake pri vseh iglavcih. Nekatere vrste (npr. tisa) so strupene in niso primerne za uporabo. Nabiramo le vrste, ki jih zanesljivo prepoznamo kot užitne borove vrste, in vedno stran od onesnaženih območij.
Preberite tudi:
- Naravni sirup iz borovih iglic: Domača rešitev proti kašlju
- Nutricionisti priporočajo: Vsak dan bi morali pojesti dva kivija
- Mnogi domači kuharji naredijo to napako: Kaj so v resnici črne pike na čebuli
