Na vrtu je zima videti kot čas mirovanja, v resnici pa je za marsikatero rastlino to eno najpomembnejših obdobij v letu. Ne zato, ker bi se kaj vidno dogajalo, temveč zato, ker posegi v tem času odločajo o tem, kako bo rastlina rasla, cvetela in rodila v mesecih, ki sledijo. Prav obrezovanje je eno tistih opravil, pri katerih se rezultat pokaže šele poleti.
Ključni poudarki:
- Zimsko obrezovanje spodbuja zdravo rast, boljše razvejanje in močnejše cvetenje ali rodnost pri izbranih rastlinah.
- Januar in februar sta idealna za vrste, ki cvetijo ali rodijo na novem lesu in se jih obrezuje preden se prebudijo iz zimskega mirovanja.
- Pravilna izbira rastlin in zmeren rez zmanjšata bolezni, lomljenje vej in neurejeno rast v sezoni.
Veliko napak pri obrezovanju ne nastane zato, ker bi ljudje rezali napačno, temveč zato, ker režejo ob napačnem času. Januar in februar sta za nekatere rastline izjemno primerna meseca, za druge pa lahko pomenita veliko obremenitev. Zato je dobro vedeti, katere vrste v tem obdobju rez res potrebujejo.
Zakaj je prav zima za nekatere rastline najboljši čas za rez
Ko so rastline v mirovanju, je pretok sokov zmanjšan, presnova upočasnjena, brsti pa še niso aktivni. To pomeni, da rez povzroči manj stresa, rane se spomladi enakomerneje zarastejo, rastlina pa ima čas, da energijo usmeri v močne, nove poganjke.
Zimska rez ima še nekaj pomembnih prednosti:
- krošnja je brez listov in je struktura rastline jasno vidna,
- lažje opazimo poškodovane, križajoče ali bolne veje,
- zmanjšamo možnost, da bi z rezjo odstranili cvetne brste pri rastlinah, ki cvetijo na novem lesu.
Seveda to ne velja za vse. Veliko okrasnih grmov, ki cvetijo spomladi, se obrezuje šele po cvetenju. Januar in februar pa sta idealna za tiste rastline, ki svojo glavno rast začnejo šele pozno spomladi.
1. Jablane in hruške
Sadno drevje je klasičen primer rastlin, ki jim zimska rez zelo koristi. Januar in februar, ko ni več najhujšega mraza, sta odlična meseca za oblikovanje krošnje in vzdrževanje rodnega lesa.
Pri jablanah in hruškah je namen zimskega reza predvsem:
- redčenje krošnje,
- odstranjevanje navpičnih, šibkih in navznoter rastočih poganjkov,
- obnavljanje rodnega lesa,
- uravnavanje razmerja med rastjo in rodnostjo.
Rez v tem času spodbuja rast novih poganjkov spomladi, hkrati pa omogoča, da drevo razvije bolj zračno, svetlo krošnjo, kar dolgoročno vpliva na kakovost plodov in manj bolezni.
Pomembno je, da rez ni preoster, zlasti pri starejših drevesih. Močan zimski rez povzroči zelo bujno vegetativno rast, zato je bolj smiselno drevo vsako leto obrezovati zmerno.
2. Trta
Vinska trta je ena najbolj tipičnih rastlin za zimsko rez. Januar in februar sta v večini vinorodnih območij klasičen čas za obrezovanje, saj je trta še v globokem mirovanju, izberemo pa čas, ko so že mimo najhujše zmrzali.
Pri trti zimski rez:
- določa količino pridelka,
- vpliva na velikost in kakovost grozdov,
- oblikuje ogrodje trte za celo sezono.
Rez v tem času pomeni, da trta spomladi usmeri moč v izbrane rozge in brste. Če trto pustimo neobrezano ali jo režemo prepozno, razvije preveč poganjkov, ki si med seboj jemljejo energijo.
Zimska rez je zato temelj dobrega vinograda ali domače brajde, ne glede na to, ali gojimo trto za vino ali za namizno grozdje.
3. Ameriške borovnice
Borovnice zelo dobro prenašajo zimsko obrezovanje in ga tudi potrebujejo, če želimo dolgoročno zdrave grme in enakomeren pridelek.
Rez v tem času je namenjen predvsem:
- odstranjevanju starih, slabše rodnih vej,
- redčenju pregoste sredine,
- spodbujanju rasti mlajših poganjkov, ki bodo nosili plodove.
Ameriške borovnice najbolje rodijo na lesu, starem dve do tri leta. Zato je zimski rez ključen za pomlajevanje grma. Januar in februar omogočata, da jasno vidimo strukturo, hkrati pa ne tvegamo, da bi odstranili že razvite cvetove.
4. Hortenzije, ki cvetijo na novem lesu
Sem spadajo predvsem hortenzije iz skupin Hydrangea paniculata in Hydrangea arborescens. Te vrste razvijejo cvetove na poganjkih tekočega leta, zato je zimska rez zanje zelo primerna.
Rez v januarju ali februarju:
- spodbuja močne, nove poganjke,
- omogoča večje in lepše cvetove,
- preprečuje razpadanje grma pod težo cvetov poleti.
Pri teh hortenzijah lahko režemo precej odločno, običajno na 20 do 40 centimetrov nad tlemi, odvisno od želene velikosti grma. Prav zimski rez je tisti, ki določi, ali bo hortenzija poleti redka in razpotegnjena ali pa kompaktna in bogato cvetoča.
5. Davidov metuljnik
Metuljnik je zelo hvaležen grm, vendar brez rednega obrezovanja hitro postane lesen, razrahljan in slabše cveti. Ker cveti na poganjkih tekočega leta, je zimski rez zanj idealen.
Januarja ali februarja metuljnik običajno obrežemo zelo nizko, pogosto na 30 do 50 centimetrov nad tlemi. S tem:
- spodbudimo močno novo rast,
- dobimo več dolgih poganjkov s cvetovi,
- preprečimo, da bi se grm prehitro postaral.
Brez tega reza metuljnik sicer preživi, vendar cvetenje postopoma slabi, grm pa izgublja obliko.
6. Ribez in kosmulje
Jagodičevje je še ena skupina rastlin, ki ji zimski rez zelo koristi. Januar in februar sta dobra meseca za redčenje in pomlajevanje ribeza ter kosmulj.
Cilji zimskega reza so:
- odstranitev starih, temnih, slabše rodnih vej,
- vzpostavljanje ravnovesja med mladimi in srednje starimi poganjki,
- izboljšanje osvetlitve in zračnosti grma.
Najbolje rodijo poganjki, stari dve do štiri leta. Zimski rez omogoča, da grm ohranjamo v tej strukturi in preprečimo, da bi se pregosto zarasel in postal bolj dovzeten za bolezni.
Kako vedeti, ali je rez v tem času primerna
Zelo preprosto vodilo je naslednje: rastline, ki cvetijo ali rodijo na poganjkih tekočega leta, so običajno primerne za zimsko obrezovanje. Tiste, ki cvetijo zelo zgodaj spomladi na lanskem lesu, pa večinoma ne.
Če nismo prepričani, je bolje rez preložiti kot tvegati, da bomo odstranili večino cvetnih brstov.
Na kaj moramo biti pri zimskem obrezovanju pozorni
Ne glede na rastlino velja nekaj osnovnih pravil:
- režemo v suhem vremenu,
- izogibamo se obdobjem močnega mraza,
- uporabljamo ostro, čisto orodje,
- večjih ran ne puščamo razcefranih.
Pomembno je tudi, da z rezjo ne pretiravamo. Januar in februar nista namenjena temu, da bi vse rastline “postrigli”, temveč da posežemo tam, kjer je to res koristno.
Zakaj se zimsko obrezovanje vedno pozna šele poleti
Razlika se ne pokaže takoj. Pokaže se v obliki:
- močnejših poganjkov,
- boljše osvetlitve krošnje,
- enakomernejšega cvetenja ali rodnosti,
- manjšega tveganja za bolezni in lomljenje vej.
Prav zato je zimsko obrezovanje eno tistih vrtnih opravil, ki nimajo takojšnje nagrade, imajo pa zelo dolgoročen učinek.
Preberite tudi:
- Kako zaščititi hortenzije pred zmrzaljo
- Obrezovanje vinske trte januarja: Napaka, ki jo mnogi opazijo šele poleti
- Za poletje, polno cvetov: Teh 8 cvetlic je najbolje sejati že januarja
