Svet se zaradi pospeลกenega tehnoloลกkega napredka, globalne rasti prebivalstva in nebrzdane potroลกnje vedno hitreje spreminja. Posameznim spremembam se neopazno prilagodimo. Ko gledamo nanizanko na ogromnem barvnem televizorju, si ne prestavljamo, da so bili starลกi zadovoljni z majhnim ฤrno-belim, stari starลกi pa z radiom. Kako pa se prilagajamo spremembam na podroฤju bivanja?
Stavbe se spreminjajo
Na pogled se stavbe v nekaj tisoฤ letih niso spremenile. Tla, stene, streha, okna, vrata. Tipiฤen dokaz so Pompeji, dva tisoฤ let skrito mesto pod vulkanskim pepelom. Ceste, stavbe, javni objekti, kanalizacija, vodovod, ogrevanje โฆ
Vendar se danaลกnje stavbe razlikujejo od tradicionalnih bolj kot avto od konjske vprege, stanovalci pa tega ne opazijo. Kot da stanovalcem manjka stanovanjska pismenost. Stare bivalne navade niso primerne za sodobne, niฤenergijske stavbe. ฤe spodbujamo boljลกe, cenejลกe in uฤinkovitejลกe bivanje, je treba stanovalce opismeniti, da to razumejo in ponotranjijo.
Velik del energije se porabi za delovanje stavb. Evropska komisija navaja, da stavbe v EU porabijo pribliลพno 40 % energije in povzroฤijo 36 % emisij. Obฤutno preveฤ. Rabo energije v novih in prenovljenih stavbah je treba zmanjลกati za pribliลพno desetkrat, emisije tudi, energija pa mora biti iz obnovljivih virov.
Sodobne stavbe so energijsko uฤinkovite in udobne, ฤe so pravilno naฤrtovane, zgrajene in uporabljane. Stanovanjska pismenost bo omogoฤila pravilno rabo stavb, s tem pa boljลกe, cenejลกe in uฤinkovitejลกe bivanje.
Priporoฤila zmanjลกanja rabe
Pretirana raba energije povzroฤa globalno segrevanje in ลกkodljive klimatske spremembe. To vsi vemo. Ne zavedamo pa se, da vsak od nas soprispeva k obremenjevanju okolja. Vsi moramo ลพiveti trajnostno.
Pod geslom: ยปIgram svojo vlogoยซ sta Mednarodna agencija za energijo in Evropska komisija pripravili nekaj preprostih ukrepov, kako prihraniti denar, zmanjลกati odvisnost od ruskih energentov, podpreti Ukrajino in razbremeniti planet. Niฤ novega. Zmanjลกanje ogrevanja ali hlajenja; nastavitev energetskih sistemov; delo od doma; gospodarna raba avtomobila; zmanjลกanje hitrosti voลพnje na avtocestah; hoja, kolesarjenje ali javni prevoz namesto rabe avtomobila; vlak namesto letala โฆ
Italijanska vlada je sprejela ลกe bolj restriktivne ukrepe za javne stavbe, ลกole in druge stavbe. Hlajenje ne sme biti pod 27 ยฐC, ogrevanje ne nad 19 ยฐC, oboje z moลพnostjo odstopanja do 2 ยฐC.
Evropska komisija v svojem naฤrtu ยปฤisti planet za vseยซ doloฤa, da je treba do leta 2050 rabo energije razpoloviti. Pri nas je to spregledano, ฤeprav je raba konฤne energije na prebivalca Slovenije 7 % viลกja od povpreฤja EU.
Moลพnosti elektrike iz obnovljivih virov
Evropska komisija predlaga obvezno postavitev sonฤnih elektrarn na vse nove in prenovljene stavbe, vsa birokracija pa mora biti opravljena v 3 mesecih. Nekatere drลพave imajo to ลพe uzakonjeno. Mi nimamo, zamujamo.
EU je sprejela direktivo, ki omogoฤa oprostitev DDV-ja na sonฤne panele. Pa pri nas? Preveฤ ovir.
Slovenija je veฤ kot 50 % odvisna od energije iz uvoza. Koliko bi prihranili, ฤe bi uporabljali zgolj domaฤe, obnovljive vire energije, brez fosilne in jedrske? Seลกtejmo letne izdatke za nafto, plin in uran. Zdaj pa ocenimo postavitev naprav za proizvodnjo domaฤih, obnovljivih virov energije. V nekaj letih bodo naloลพbe povrnjene. Ko bomo na vse primerne strehe postavili sonฤne elektrarne, bodo te proizvedle 27 TWh elektrike letno, dvakrat veฤ, kot jo sedaj rabimo. Vse slovenske elektrarne proizvedejo 13 TWh elektrike, od tega NEK zgolj 3 TWh. Veฤino sonฤnih elektrarn bi lahko postavili lastniki streh sami, brez drลพavne pomoฤi, ฤe jih drลพava ne bi ovirala.
Stanovanjska pismenost pojasni moลพnost rabe obnovljivih virov energije.
Kakovost bivanja
Stanovanje naj omogoฤa udobne in zdrave bivalne pogoje, ob nizkih stroลกkih in majhni rabi energije. Primerno stanovanje omogoฤa varno fiziฤno in psihiฤno zavetje pred zunanjim svetom.
Neprimerno notranje okolje vpliva na zdravje zlasti obฤutljive populacije (starostniki, otroci, kroniฤni bolniki). Stanovanjska pismenost razloลพi medsebojno povezanost vplivov rabe stanovanj.
Temperatura v stanovanju je osnovna lastnost: pozimi nad 20 ยฐC, poleti do 26 ยฐC. Pomembna je obฤutena temperatura, srednja temperatura med temperaturo zraka v prostoru in srednjo sevalno temperaturo obdajajoฤih ploskev. Temperaturna asimetrija slabo izoliranih stavbah je pozimi in poleti velika, kljub pretiranemu ogrevanju ali hlajenju ni bivalnega udobja.
Toplotna izolacija: skozi neizoliran zid prehaja veliko veฤ toplote kot skozi izoliran zid, to obฤutita okolje in denarnica. Tudi bivalno udobje je v neizolirani stavbi slabลกe. Toplotna izolacija vpliva na sevalno temperaturo obodnih ploskev in posredno na bivalno udobje.
Relativna vlaga v zraku naj bo med 40 in 60 %, vse ploskve pa nad temperaturo rosiลกฤa, da se ne zarosijo.
Prezraฤevanje: v neustrezno prezraฤevanih objektih imajo stanovalci pogoste zdravstvene teลพave (draลพenje oฤi in dihalnih poti, izpuลกฤaji, alergije, utrujenost โฆ). Vgradnja tesnih oken brez spremembe bivalnih navad ali brez vgradnje mehanskega prezraฤevanja poslabลกa bivalne pogoje. Obvezno je zadostno prezraฤevanje: naravno, mehansko ali hibridno.
Dnevna svetloba uravnava bioloลกke, psiholoลกke in fiziฤne procese v naลกem telesu; pomaga, da ostanemo zdravi, aktivni in razpoloลพeni. Potrebujemo svetle prostore, velika okna. Zunanja senฤila naj bodo poleti zasenฤena, pozimi odstrta.
Hrup je moteฤ dejavnik. Najprimerneje ga je omejiti na izvoru.
ฤeprav se ลพelje posameznikov po notranjem bivalnem okolju razlikujejo, jih zdruลพuje potreba po prijetnem, zdravem in udobnem bivanju. Zagotoviti je treba moลพnost prilagajanja individualnim ลพeljam uporabnikov, zlasti obฤutljivi populaciji.
Energijska prenova ni zgolj zmanjลกanje rabe energije in poveฤanja kakovosti bivanja, temveฤ pot k energijski neodvisnosti posameznikov in druลพbe.
Energijska uฤinkovitost
Sodobne stavbe so energijsko uฤinkovite, toplotno izolirane in zrakotesne. Raba energije za ogrevanje, hlajenje, prezraฤevanje, toplo vodo in razsvetljavo je zanemarljiva.
Toplotna izolacija brez toplotnih mostov prepreฤuje transmisijske toplotne izgube, zrakotesnost pa prezraฤevalne toplotne izgube. Vendar stanovalci potrebujejo sveลพ zrak, tu je reลกitev mehansko prezraฤevanje z vraฤanjem toplote. Tesne stavbe potrebujejo kakovostno in uฤinkovito mehansko prezraฤevanje. ล e vedno je dovoljeno odpiranje oken ali uporaba kuhinjske nape, le da ob tem ni vraฤanja toplote.
Kolikลกna je raba energije v tradicionalni, potratni stavbi? Velikanska. Ko se stanovalci potratne stavbe preselijo v novo ali prenovljeno stavbo, morajo spremeniti svoje bivalne navade. Stanovanjska pismenost, razumevanje lastnosti sodobnih stavb je nujna za kakovostno, poceni in uฤinkovito bivanje.
Ne veliko, vendar je vedno veฤ stanovalcev, ki ลพelijo bivati v sozvoฤju z naravo. Poleg naฤela gradbene fizike upoลกtevajo tudi gradbeno biologijo, naravne gradbene materiale in naฤela samozadostnosti. Hkrati pa so te, sonaravne stavbe, energijsko uฤinkovite. Kako je to mogoฤe? Graditelji zavestno zmanjลกajo bivalno udobje, temperaturo ogrevanja. Pozimi lahko, kljub pasivnemu segrevanju skozi okna, pade temperatura v bivalnih prostorih pod 16 ยฐC, poleti pa se, kljub naravnemu hlajenju, prostori nekoliko pregrejejo. Niฤ ekstremnega, vendar daleฤ od bivalnega udobja, ki ga priฤakuje sodobna razvajena druลพba.
Kakลกne bodo jutriลกnje stavbe?
Sodobne stavbe se drastiฤno razlikujejo od stavb prejลกnjih generacij. Vedno draลพja in dragocenejลกa je energija, bivalne zahteve se poveฤujejo, nove tehnologije spreminjajo lastnosti in namen stavb. Kot je informatika spremenila telefon (raฤunalnik v ลพepu) in avtomobil (raฤunalnik na kolesih), tako spreminja stavbe (raฤunalnik pod streho). Stanovalcem je treba nuditi stanovanjsko pismenost za boljลกe, cenejลกe in uฤinkovitejลกe bivanje. Vemo, kakลกne so vฤerajลกnje stavbe in kakลกne bi morale biti danaลกnje. Kakลกne pa bodo jutriลกnje?