DomovDom & EnergijaStanovanjska pismenost - Edina stalnica so spremembe

Stanovanjska pismenost – Edina stalnica so spremembe

Svet se zaradi pospeลกenega tehnoloลกkega napredka, globalne rasti prebivalstva in nebrzdane potroลกnje vedno hitreje spreminja. Posameznim spremembam se neopazno prilagodimo. Ko gledamo nanizanko na ogromnem barvnem televizorju, si ne prestavljamo, da so bili starลกi zadovoljni z majhnim ฤrno-belim, stari starลกi pa z radiom. Kako pa se prilagajamo spremembam na podroฤju bivanja?

Stavbe se spreminjajo

Na pogled se stavbe v nekaj tisoฤ letih niso spremenile. Tla, stene, streha, okna, vrata. Tipiฤen dokaz so Pompeji, dva tisoฤ let skrito mesto pod vulkanskim pepelom. Ceste, stavbe, javni objekti, kanalizacija, vodovod, ogrevanje โ€ฆ

Vendar se danaลกnje stavbe razlikujejo od tradicionalnih bolj kot avto od konjske vprege, stanovalci pa tega ne opazijo. Kot da stanovalcem manjka stanovanjska pismenost. Stare bivalne navade niso primerne za sodobne, niฤenergijske stavbe. ฤŒe spodbujamo boljลกe, cenejลกe in uฤinkovitejลกe bivanje, je treba stanovalce opismeniti, da to razumejo in ponotranjijo.

Velik del energije se porabi za delovanje stavb. Evropska komisija navaja, da stavbe v EU porabijo pribliลพno 40 % energije in povzroฤijo 36 % emisij. Obฤutno preveฤ. Rabo energije v novih in prenovljenih stavbah je treba zmanjลกati za pribliลพno desetkrat, emisije tudi, energija pa mora biti iz obnovljivih virov.

Sodobne stavbe so energijsko uฤinkovite in udobne, ฤe so pravilno naฤrtovane, zgrajene in uporabljane. Stanovanjska pismenost bo omogoฤila pravilno rabo stavb, s tem pa boljลกe, cenejลกe in uฤinkovitejลกe bivanje.

Priporoฤila zmanjลกanja rabe

Pretirana raba energije povzroฤa globalno segrevanje in ลกkodljive klimatske spremembe. To vsi vemo. Ne zavedamo pa se, da vsak od nas soprispeva k obremenjevanju okolja. Vsi moramo ลพiveti trajnostno.

Pod geslom: ยปIgram svojo vlogoยซ sta Mednarodna agencija za energijo in Evropska komisija pripravili nekaj preprostih ukrepov, kako prihraniti denar, zmanjลกati odvisnost od ruskih energentov, podpreti Ukrajino in razbremeniti planet. Niฤ novega. Zmanjลกanje ogrevanja ali hlajenja; nastavitev energetskih sistemov; delo od doma; gospodarna raba avtomobila; zmanjลกanje hitrosti voลพnje na avtocestah; hoja, kolesarjenje ali javni prevoz namesto rabe avtomobila; vlak namesto letala โ€ฆ

Italijanska vlada je sprejela ลกe bolj restriktivne ukrepe za javne stavbe, ลกole in druge stavbe. Hlajenje ne sme biti pod 27 ยฐC, ogrevanje ne nad 19 ยฐC, oboje z moลพnostjo odstopanja do 2 ยฐC.

Evropska komisija v svojem naฤrtu ยปฤŒisti planet za vseยซ doloฤa, da je treba do leta 2050 rabo energije razpoloviti. Pri nas je to spregledano, ฤeprav je raba konฤne energije na prebivalca Slovenije 7 % viลกja od povpreฤja EU.

Elektrika iz obnovljivih virov

Moลพnosti elektrike iz obnovljivih virov

Evropska komisija predlaga obvezno postavitev sonฤnih elektrarn na vse nove in prenovljene stavbe, vsa birokracija pa mora biti opravljena v 3 mesecih. Nekatere drลพave imajo to ลพe uzakonjeno. Mi nimamo, zamujamo.

EU je sprejela direktivo, ki omogoฤa oprostitev DDV-ja na sonฤne panele. Pa pri nas? Preveฤ ovir.

Slovenija je veฤ kot 50 % odvisna od energije iz uvoza. Koliko bi prihranili, ฤe bi uporabljali zgolj domaฤe, obnovljive vire energije, brez fosilne in jedrske? Seลกtejmo letne izdatke za nafto, plin in uran. Zdaj pa ocenimo postavitev naprav za proizvodnjo domaฤih, obnovljivih virov energije. V nekaj letih bodo naloลพbe povrnjene. Ko bomo na vse primerne strehe postavili sonฤne elektrarne, bodo te proizvedle 27 TWh elektrike letno, dvakrat veฤ, kot jo sedaj rabimo. Vse slovenske elektrarne proizvedejo 13 TWh elektrike, od tega  NEK zgolj 3 TWh. Veฤino sonฤnih elektrarn bi lahko postavili lastniki streh sami, brez drลพavne pomoฤi, ฤe jih drลพava ne bi ovirala.

Stanovanjska pismenost pojasni moลพnost rabe obnovljivih virov energije.

Kakovost bivanja

Stanovanje naj omogoฤa udobne in zdrave bivalne pogoje, ob nizkih stroลกkih in majhni rabi energije. Primerno stanovanje omogoฤa varno fiziฤno in psihiฤno zavetje pred zunanjim svetom.

Neprimerno notranje okolje vpliva na zdravje zlasti obฤutljive populacije (starostniki, otroci, kroniฤni bolniki). Stanovanjska pismenost razloลพi medsebojno povezanost vplivov rabe stanovanj.

Temperatura v stanovanju je osnovna lastnost: pozimi nad 20 ยฐC, poleti do 26 ยฐC. Pomembna je obฤutena temperatura, srednja temperatura med temperaturo zraka v prostoru in srednjo sevalno temperaturo obdajajoฤih ploskev. Temperaturna asimetrija slabo izoliranih stavbah je pozimi in poleti velika, kljub pretiranemu ogrevanju ali hlajenju ni bivalnega udobja.

Toplotna izolacija: skozi neizoliran zid prehaja veliko veฤ toplote kot skozi izoliran zid, to obฤutita okolje in denarnica. Tudi bivalno udobje je v neizolirani stavbi slabลกe. Toplotna izolacija vpliva na sevalno temperaturo obodnih ploskev in posredno na bivalno udobje.

Relativna vlaga v zraku naj bo med 40 in 60 %, vse ploskve pa nad temperaturo rosiลกฤa, da se ne zarosijo.

Kakovost bivanja

Prezraฤevanje: v neustrezno prezraฤevanih objektih imajo stanovalci pogoste zdravstvene teลพave (draลพenje oฤi in dihalnih poti, izpuลกฤaji, alergije, utrujenost โ€ฆ). Vgradnja tesnih oken brez spremembe bivalnih navad ali brez vgradnje mehanskega prezraฤevanja poslabลกa bivalne pogoje. Obvezno je zadostno prezraฤevanje: naravno, mehansko ali hibridno.

Dnevna svetloba uravnava bioloลกke, psiholoลกke in fiziฤne procese v naลกem telesu; pomaga, da ostanemo zdravi, aktivni in razpoloลพeni. Potrebujemo svetle prostore, velika okna. Zunanja senฤila naj bodo poleti zasenฤena, pozimi odstrta.

Hrup je moteฤ dejavnik. Najprimerneje ga je omejiti na izvoru.

ฤŒeprav se ลพelje posameznikov po notranjem bivalnem okolju razlikujejo, jih zdruลพuje potreba po prijetnem, zdravem in udobnem bivanju. Zagotoviti je treba moลพnost prilagajanja individualnim ลพeljam uporabnikov, zlasti obฤutljivi populaciji.

Energijska prenova ni zgolj zmanjลกanje rabe energije in poveฤanja kakovosti bivanja, temveฤ pot k energijski neodvisnosti posameznikov in druลพbe.

Energijska uฤinkovitost

Sodobne stavbe so energijsko uฤinkovite, toplotno izolirane in zrakotesne. Raba energije za ogrevanje, hlajenje, prezraฤevanje, toplo vodo in razsvetljavo je zanemarljiva.

Toplotna izolacija brez toplotnih mostov prepreฤuje transmisijske toplotne izgube, zrakotesnost pa prezraฤevalne toplotne izgube. Vendar stanovalci potrebujejo sveลพ zrak, tu je reลกitev mehansko prezraฤevanje z vraฤanjem toplote. Tesne stavbe potrebujejo kakovostno in uฤinkovito mehansko prezraฤevanje. ล e vedno je dovoljeno odpiranje oken ali uporaba kuhinjske nape, le da ob tem ni vraฤanja toplote.

Kolikลกna je raba energije v tradicionalni, potratni stavbi? Velikanska. Ko se stanovalci potratne stavbe preselijo v novo ali prenovljeno stavbo, morajo spremeniti svoje bivalne navade. Stanovanjska pismenost, razumevanje lastnosti sodobnih stavb je nujna za kakovostno, poceni in uฤinkovito bivanje.   

Ne veliko, vendar je vedno veฤ stanovalcev, ki ลพelijo bivati v sozvoฤju z naravo. Poleg naฤela gradbene fizike upoลกtevajo tudi gradbeno biologijo, naravne gradbene materiale in naฤela samozadostnosti. Hkrati pa so te, sonaravne stavbe, energijsko uฤinkovite. Kako je to mogoฤe? Graditelji zavestno zmanjลกajo bivalno udobje, temperaturo ogrevanja. Pozimi lahko, kljub pasivnemu segrevanju skozi okna, pade temperatura v bivalnih prostorih pod 16 ยฐC, poleti pa se, kljub naravnemu hlajenju, prostori nekoliko pregrejejo. Niฤ ekstremnega, vendar daleฤ od bivalnega udobja, ki ga priฤakuje sodobna razvajena druลพba.

Kakลกne bodo jutriลกnje stavbe?

Sodobne stavbe se drastiฤno razlikujejo od stavb prejลกnjih generacij. Vedno draลพja in dragocenejลกa je energija, bivalne zahteve se poveฤujejo, nove tehnologije spreminjajo lastnosti in namen stavb. Kot je informatika spremenila telefon (raฤunalnik v ลพepu) in avtomobil (raฤunalnik na kolesih), tako spreminja stavbe (raฤunalnik pod streho). Stanovalcem je treba nuditi stanovanjsko pismenost za boljลกe, cenejลกe in uฤinkovitejลกe bivanje. Vemo, kakลกne so vฤerajลกnje stavbe in kakลกne bi morale biti danaลกnje. Kakลกne pa bodo jutriลกnje?

Matjaลพ Valenฤiฤ, dipl. inลพ. str., energ. strok.
Matjaลพ Valenฤiฤ, dipl. inลพ. str., energ. strok.
Matjaลพ Valenฤiฤ, dipl. inลพ. str., je neodvisni energetski strokovnjak, energetski svetovalec, lovec na urbane legende, publicist, predavatelj, pobudnik gradnje sonฤnih elektrarn in ลกe marsikaj.

NAJNOVEJล E