0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Dom & EnergijaStanovanjska pismenost - Edina stalnica so spremembe

Stanovanjska pismenost – Edina stalnica so spremembe

MORDA VAS ZANIMA

Svet se zaradi pospešenega tehnološkega napredka, globalne rasti prebivalstva in nebrzdane potrošnje vedno hitreje spreminja. Posameznim spremembam se neopazno prilagodimo. Ko gledamo nanizanko na ogromnem barvnem televizorju, si ne prestavljamo, da so bili starši zadovoljni z majhnim črno-belim, stari starši pa z radiom. Kako pa se prilagajamo spremembam na področju bivanja?

- Oglas -

Stavbe se spreminjajo

Na pogled se stavbe v nekaj tisoč letih niso spremenile. Tla, stene, streha, okna, vrata. Tipičen dokaz so Pompeji, dva tisoč let skrito mesto pod vulkanskim pepelom. Ceste, stavbe, javni objekti, kanalizacija, vodovod, ogrevanje …

Vendar se današnje stavbe razlikujejo od tradicionalnih bolj kot avto od konjske vprege, stanovalci pa tega ne opazijo. Kot da stanovalcem manjka stanovanjska pismenost. Stare bivalne navade niso primerne za sodobne, ničenergijske stavbe. Če spodbujamo boljše, cenejše in učinkovitejše bivanje, je treba stanovalce opismeniti, da to razumejo in ponotranjijo.

Velik del energije se porabi za delovanje stavb. Evropska komisija navaja, da stavbe v EU porabijo približno 40 % energije in povzročijo 36 % emisij. Občutno preveč. Rabo energije v novih in prenovljenih stavbah je treba zmanjšati za približno desetkrat, emisije tudi, energija pa mora biti iz obnovljivih virov.

- Oglas -

Sodobne stavbe so energijsko učinkovite in udobne, če so pravilno načrtovane, zgrajene in uporabljane. Stanovanjska pismenost bo omogočila pravilno rabo stavb, s tem pa boljše, cenejše in učinkovitejše bivanje.

Priporočila zmanjšanja rabe

Pretirana raba energije povzroča globalno segrevanje in škodljive klimatske spremembe. To vsi vemo. Ne zavedamo pa se, da vsak od nas soprispeva k obremenjevanju okolja. Vsi moramo živeti trajnostno.

Pod geslom: »Igram svojo vlogo« sta Mednarodna agencija za energijo in Evropska komisija pripravili nekaj preprostih ukrepov, kako prihraniti denar, zmanjšati odvisnost od ruskih energentov, podpreti Ukrajino in razbremeniti planet. Nič novega. Zmanjšanje ogrevanja ali hlajenja; nastavitev energetskih sistemov; delo od doma; gospodarna raba avtomobila; zmanjšanje hitrosti vožnje na avtocestah; hoja, kolesarjenje ali javni prevoz namesto rabe avtomobila; vlak namesto letala …

Italijanska vlada je sprejela še bolj restriktivne ukrepe za javne stavbe, šole in druge stavbe. Hlajenje ne sme biti pod 27 °C, ogrevanje ne nad 19 °C, oboje z možnostjo odstopanja do 2 °C.

- Oglas -

Evropska komisija v svojem načrtu »Čisti planet za vse« določa, da je treba do leta 2050 rabo energije razpoloviti. Pri nas je to spregledano, čeprav je raba končne energije na prebivalca Slovenije 7 % višja od povprečja EU.

Elektrika iz obnovljivih virov

Možnosti elektrike iz obnovljivih virov

Evropska komisija predlaga obvezno postavitev sončnih elektrarn na vse nove in prenovljene stavbe, vsa birokracija pa mora biti opravljena v 3 mesecih. Nekatere države imajo to že uzakonjeno. Mi nimamo, zamujamo.

EU je sprejela direktivo, ki omogoča oprostitev DDV-ja na sončne panele. Pa pri nas? Preveč ovir.

Slovenija je več kot 50 % odvisna od energije iz uvoza. Koliko bi prihranili, če bi uporabljali zgolj domače, obnovljive vire energije, brez fosilne in jedrske? Seštejmo letne izdatke za nafto, plin in uran. Zdaj pa ocenimo postavitev naprav za proizvodnjo domačih, obnovljivih virov energije. V nekaj letih bodo naložbe povrnjene. Ko bomo na vse primerne strehe postavili sončne elektrarne, bodo te proizvedle 27 TWh elektrike letno, dvakrat več, kot jo sedaj rabimo. Vse slovenske elektrarne proizvedejo 13 TWh elektrike, od tega  NEK zgolj 3 TWh. Večino sončnih elektrarn bi lahko postavili lastniki streh sami, brez državne pomoči, če jih država ne bi ovirala.

Stanovanjska pismenost pojasni možnost rabe obnovljivih virov energije.

Kakovost bivanja

Stanovanje naj omogoča udobne in zdrave bivalne pogoje, ob nizkih stroških in majhni rabi energije. Primerno stanovanje omogoča varno fizično in psihično zavetje pred zunanjim svetom.

Neprimerno notranje okolje vpliva na zdravje zlasti občutljive populacije (starostniki, otroci, kronični bolniki). Stanovanjska pismenost razloži medsebojno povezanost vplivov rabe stanovanj.

Temperatura v stanovanju je osnovna lastnost: pozimi nad 20 °C, poleti do 26 °C. Pomembna je občutena temperatura, srednja temperatura med temperaturo zraka v prostoru in srednjo sevalno temperaturo obdajajočih ploskev. Temperaturna asimetrija slabo izoliranih stavbah je pozimi in poleti velika, kljub pretiranemu ogrevanju ali hlajenju ni bivalnega udobja.

Toplotna izolacija: skozi neizoliran zid prehaja veliko več toplote kot skozi izoliran zid, to občutita okolje in denarnica. Tudi bivalno udobje je v neizolirani stavbi slabše. Toplotna izolacija vpliva na sevalno temperaturo obodnih ploskev in posredno na bivalno udobje.

Relativna vlaga v zraku naj bo med 40 in 60 %, vse ploskve pa nad temperaturo rosišča, da se ne zarosijo.

Kakovost bivanja

Prezračevanje: v neustrezno prezračevanih objektih imajo stanovalci pogoste zdravstvene težave (draženje oči in dihalnih poti, izpuščaji, alergije, utrujenost …). Vgradnja tesnih oken brez spremembe bivalnih navad ali brez vgradnje mehanskega prezračevanja poslabša bivalne pogoje. Obvezno je zadostno prezračevanje: naravno, mehansko ali hibridno.

Dnevna svetloba uravnava biološke, psihološke in fizične procese v našem telesu; pomaga, da ostanemo zdravi, aktivni in razpoloženi. Potrebujemo svetle prostore, velika okna. Zunanja senčila naj bodo poleti zasenčena, pozimi odstrta.

Hrup je moteč dejavnik. Najprimerneje ga je omejiti na izvoru.

Čeprav se želje posameznikov po notranjem bivalnem okolju razlikujejo, jih združuje potreba po prijetnem, zdravem in udobnem bivanju. Zagotoviti je treba možnost prilagajanja individualnim željam uporabnikov, zlasti občutljivi populaciji.

Energijska prenova ni zgolj zmanjšanje rabe energije in povečanja kakovosti bivanja, temveč pot k energijski neodvisnosti posameznikov in družbe.

Energijska učinkovitost

Sodobne stavbe so energijsko učinkovite, toplotno izolirane in zrakotesne. Raba energije za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, toplo vodo in razsvetljavo je zanemarljiva.

Toplotna izolacija brez toplotnih mostov preprečuje transmisijske toplotne izgube, zrakotesnost pa prezračevalne toplotne izgube. Vendar stanovalci potrebujejo svež zrak, tu je rešitev mehansko prezračevanje z vračanjem toplote. Tesne stavbe potrebujejo kakovostno in učinkovito mehansko prezračevanje. Še vedno je dovoljeno odpiranje oken ali uporaba kuhinjske nape, le da ob tem ni vračanja toplote.

Kolikšna je raba energije v tradicionalni, potratni stavbi? Velikanska. Ko se stanovalci potratne stavbe preselijo v novo ali prenovljeno stavbo, morajo spremeniti svoje bivalne navade. Stanovanjska pismenost, razumevanje lastnosti sodobnih stavb je nujna za kakovostno, poceni in učinkovito bivanje.   

Ne veliko, vendar je vedno več stanovalcev, ki želijo bivati v sozvočju z naravo. Poleg načela gradbene fizike upoštevajo tudi gradbeno biologijo, naravne gradbene materiale in načela samozadostnosti. Hkrati pa so te, sonaravne stavbe, energijsko učinkovite. Kako je to mogoče? Graditelji zavestno zmanjšajo bivalno udobje, temperaturo ogrevanja. Pozimi lahko, kljub pasivnemu segrevanju skozi okna, pade temperatura v bivalnih prostorih pod 16 °C, poleti pa se, kljub naravnemu hlajenju, prostori nekoliko pregrejejo. Nič ekstremnega, vendar daleč od bivalnega udobja, ki ga pričakuje sodobna razvajena družba.

Kakšne bodo jutrišnje stavbe?

Sodobne stavbe se drastično razlikujejo od stavb prejšnjih generacij. Vedno dražja in dragocenejša je energija, bivalne zahteve se povečujejo, nove tehnologije spreminjajo lastnosti in namen stavb. Kot je informatika spremenila telefon (računalnik v žepu) in avtomobil (računalnik na kolesih), tako spreminja stavbe (računalnik pod streho). Stanovalcem je treba nuditi stanovanjsko pismenost za boljše, cenejše in učinkovitejše bivanje. Vemo, kakšne so včerajšnje stavbe in kakšne bi morale biti današnje. Kakšne pa bodo jutrišnje?

.

NAJNOVEJŠE