Neskončni seznami opravil in občutek, da moramo nenehno hiteti, so postali stalnica sodobnega sveta. Vedno več strokovnjakov ugotavlja, da je lahko nenehna naglica povezana s številnimi zdravstvenimi težavami. Psihologi pri tem dodajajo, da lahko takšno življenje obenem močno skrha naše medosebne odnose.
Vprašanja, ki si jih morate zastaviti še danes
Občutek, da moramo kar najbolje izkoristiti vsako sekundo, ki nam je na voljo, lahko postane hudo breme. Tako lahko na primer sprejemate zadolžitve, za katere v resnici nimate časa, posledično pa se ne morete ničemur zares posvetiti. Medtem ko poskušate dokončati eno nalogo, razmišljate, kaj vse morate še postoriti, kar je nemalokrat povezano z občutki hude panike. Obstaja nekaj vprašanj, ki si jih lahko postavite, da ugotovite, ali si nalagate več, kot bi bilo zdravo.
Kako pogosto morate določeno nalogo začeti znova, saj ste zaradi nezbranosti naredili preveč napak? Ali se med pogovori pogosto težko osredotočite, saj razmišljate o opravilih, ki vas čakajo? Vas pogosto skrbi, da boste zamudili pomembne roke? Se pretirano vznemirite, če morate čakati v koloni na cesti ali v vrsti v trgovini, saj se vam zdi, da izgubljate preveč časa? Če ste na večino vprašanj odgovorili pritrdilno, je vsekakor čas za spremembe …
Vpliv stalnega hitenja na odnose in zdravje je lahko poguben
Prevelika količina obveznosti, zaradi katerih morate stalno hiteti, je pogosto povezana tudi z zanemarjanjem bližnjih. Komunikacija postane zelo površna, saj se težko zberete za bolj poglobljene pogovore. Postanete lahko tudi bolj razdražljivi, ko smo preobremenjeni, pa začnemo obenem pogosto pozabljati na dogovore glede srečanj ipd. Pri ljudeh, ki nenehno hitijo, se zelo pogosto pojavljajo tudi težave, povezane z zdravjem. Pogoste so na primer težave s spanjem in spremembe, povezane z apetitom, kar lahko pomeni tako pomanjkanje apetita kot prenajedanje.
Stalna naglica je nemalokrat kriva tudi za glavobole, prebavne težave oziroma težave z želodcem in za zmanjšano imunsko odpornost. Zaradi oslabljenega imunskega sistema lahko tako zbolite ravno takrat, ko imate največ dela. Posledično je stres še večji, saj se občutek, da vam primanjkuje časa, še poglobi. Še posebej problematično pa je, da je nenehno hitenje povezano tudi s povečanim tveganje za resnejša srčno-žilna obolenja.
Kako ukrepati?
Prvi korak je, da se nehate kriviti za to, da ne zmorete vsega, kar bi »morali« postoriti (ljudje, ki jim nenehno primanjkuje časa, imajo namreč nemalokrat težave s hudimi občutki krivde). Sistem, v katerem živimo, nam pogosto nalaga preveč bremen. Uspešno slalomiranje med vsemi obveznostmi bi tako zahtevalo skorajda nadnaravne sposobnosti, zato je občutek krivde povsem odveč.
Svetujemo vam, da pregledate svoj urnik oziroma koledar in izberete manj pomembne obveznosti, ki jih lahko prestavite ali morda celo povsem črtate s seznama. To bo zagotovo prineslo vsaj malce olajšanja. Hkrati vam priporočamo, da si vsak dan vzamete vsaj 15 minut za sprehod v naravi. Čeprav se vam zdi, da nimate časa za to, boste zagotovo ugotovili, da ste po sprehodu precej bolj zbrani oz. da so vaše misli jasnejše, zato boste pri delu učinkovitejši. Ne gre torej za zapravljanje časa, ampak s tem v resnici pridobivate čas. Zelo koristen je lahko tudi trening čuječnosti. Ta vam bo pomagal pri obvladovanju občutkov panike, saj se boste tako lažje osredotočali na nalogo, ki je pred vami, namesto da bi vaše misli napolnjevale skrbi glede opravil, ki vas še čakajo.
Izjemno pomembno pa je tudi to, da se naučite reči ne (ko je to seveda mogoče). Čeprav bi radi ustregli vsem, to preprosto ni izvedljivo. Bolje je torej, da že takoj poveste, da nečesa ne boste zmogli, kot pa da obljubite nekaj, česar vam najverjetneje ne bo uspelo narediti – oziroma vsaj ne tako dobro, kot bi želeli.