Študija primera, ki je bila na začetku marca objavljena v znanstveni reviji JAMA Dermatology, opisuje ekstremen primer pojava, ki je znan kot »črni dlakavi jezik« (lingua villosa nigra). Gre za primer moškega v petdesetih, ki je moral zaradi težave poiskati pomoč dermatologa. Na prvi pogled se zdi, da gre najverjetneje za redek zaplet. Toda čeprav je šlo tu za ekstremno obliko pojava, je »črni dlakavi jezik« precej pogostejši, kot si verjetno predstavljate. Težava lahko doleti praktično kogar koli. Kaj se skriva za tem skrivnostnim pojavom in kako nevaren je lahko?
Pot do diagnoze …
Ena od informacij, s katerimi so si lahko zdravniki pomagali pri postavljanju diagnoze, je bila informacija o tem, da je moškega približno tri mesece pred obiskom dermatološke ordinacije zadela kap. Morda se zdi ta informacija povsem nerelevantna, toda videli bomo, da je bila zelo pomembna pri postavljanju prave diagnoze. Posledica kapi je bila začasna paraliza leve strani telesa. Moški si ob obisku dermatološke ordinacije še ni povsem opomogel. Leva stran telesa je bila še vedno zelo šibka, zato je potreboval precej pomoči pri negi. Med okrevanjem po kapi je bila potrebna tudi drastična sprememba prehrane. Užival je namreč lahko samo tekočo hrano. Nenavadne, precej strašljive spremembe na jeziku je prva opazila njegova negovalka, in sicer približno dva meseca in pol po kapi …
Oblogo so sestavljala črna nitasta vlakna
Najočitnejša sprememba je bila plast debele, črne snovi na jeziku, z rumenkastimi zaplatami na sredini in na zadnjem delu jezika. Čist je ostal samo manjši del jezika (robovi, konica in manjše območje povsem na sredini). Ko so si zdravniki jezik ogledali pobliže, so ugotovili, da je bila obloga sestavljena iz dolgih, tankih vlaken, v katere se je ujela svetla, rumenkasta snov (najverjetneje je šlo za delce hrane). Čeprav so že slutili, za kaj gre, so naročili tudi laboratorijske preiskave, saj so želeli izključiti možnost čezmerne razmnožitve bakterij ali glivic. Med analizo vzorca ni bila zaznana pospešena rast neobičajnih mikroorganizmov.
Težava se vsaj enkrat v življenju pojavi pri približno 13 odstotkih populacije
Na podlagi vseh zbranih informacij so zdravniki končno postavili diagnozo: črni dlakavi jezik. Pojav je povezan z filiformnimi (nitastimi) papilami – zelo drobnimi strukturami na jeziku, ki se vseskozi luščijo in nadomeščajo z novimi. Tipična velikost, ki jo dosežejo, preden odpadejo, je približno 1 mm. Toda za to, da papile odpadejo, je potrebno drgnjenje oziroma trenje, ki je posledica uporabe zobne ščetke ali strgala za jezik. K rednemu luščenju papil pa pripomore tudi uživanje trdne hrane. Brez tega lahko papile zrastejo tudi do višine 1,8 mm, posledično pa postanejo precej opaznejše. Prav to se je zgodilo moškemu, čigar primer je bil opisan v reviji JAMA Dermatology.
Zaradi okrevanja po kapi je težko skrbel za ustrezno ustno higieno, obenem pa je lahko užival samo tekočo hrano. K tveganju za pojav lahko sicer prispeva tudi pogosto uživanje kave, čaja in alkohola, podobno pa velja tudi za uporabo tobačnih izdelkov. Poleg tega je lahko »črni dlakavi jezik« povezan tudi z jemanjem nekaterih zdravil, na primer antibiotikov, uporabo določenih ustnih vodic, obsevanjem glave in vratu ter z upočasnjenim izločanjem sline. Domneva se, da se začne v filiformnih papilah, ki dosežejo določeno višino, tvoriti kreatin – beljakovina, ki jo lahko najdemo tudi v laseh. Prav to naj bi bil vzrok za nenavaden videz papil, ki spominjajo na dlačice. Strokovnjaki ocenjujejo, da se z »dlakavim jezikom« vsaj enkrat v življenju sreča približno 13 odstotkov ljudi. Pojav je še posebej pogost pri starejših osebah. Na srečo ne gre za posebej nevarno težavo. Z ustrezno ustno higieno se je lahko praviloma rešimo zelo hitro. Tudi pri moškem, čigar primer je bil opisan v študiji, se je jezik sčistil že v približno 20 dneh.