Smeh naj bi bil v preteklosti zelo pomemben za preživetje človeka. Predstavljal je namreč neverbalni signal, s katerim je bilo mogoče drugim hitro sporočiti, da je vse v redu oziroma da na vidiku ni (življenje ogrožajoče) nevarnosti. Čeprav smeh danes večinoma nima več tovrstne funkcije, naj bi se določeni vidiki vendarle ohranili. Ko slišimo, da se nekdo smeji, postanemo tudi sami vsaj malce bolj sproščeni. Smeh je sicer na površini precej preprosto početje, vendar so v ozadju praviloma precej kompleksni procesi – med njimi celo takšni, ki so lahko zelo koristni za lajšanje bolečine. Tako je lahko smeh tudi izredno zdrav, obenem pa ima zelo pomembno vlogo pri vzpostavljanju in ohranjanju intimnih vezi med ljudmi …
Izrazitejši učinki endorfinov in manj kortizola v telesu
Različne informacije, ki jih sprejemamo vsakodnevno, se najprej obdelajo v našem frontalnem režnju, kjer je med drugim sprejeta tudi odločitev o tem, ali je nekaj smešno ali ne. Smešne informacije sprožijo emocionalni odziv v limbičnem sistemu, čemur sledi še stimulacija motoričnega korteksa. Ko se začnemo smejati, to vpliva na cirkulacijo endorfinov v naših možganih, kar lahko poskrbi za že omenjene protibolečinske učinke. Smeh lahko pomaga tudi pri zmanjšanju količine kortizola in adrenalina v telesu. Tako smo bolj sproščeni oziroma manj napeti. Pogosteje ko se smejemo, izrazitejši so ti učinki.
Smeh kot odlično orodje za spopadanje s konfliktnimi in težavnimi situacijami
Raziskovalci s kalifornijske univerze Berkeley so ugotovili, da lahko smeh pomaga celo pri ohranjanju partnerskih razmerij. Do te ugotovitve so se dokopali s pomočjo dolgoletne študije, ki se je začela leta 1989 in v kateri je sodelovalo nekaj več kot 150 parov, ki so bili v dolgoletnem razmerju. V okviru enega od eksperimentov so morali pari razpravljati o izbrani težavi v njihovem razmerju, raziskovalci pa so jih medtem snemali ter spremljali njihove fiziološke in emocionalne odzive s pomočjo poligrafa. Tako je bilo ugotovljeno, da lahko trenutki smeha med sicer resnimi in težavnimi pogovori pomagajo pri razbremenitvi. Čustveni odzivi postanejo s tem pozitivnejši, posledično pa je lažja tudi pot do rešitve težave. Pari, ki znajo tudi v stresnih situacijah poiskati zabaven vidik, so tako običajno precej zadovoljnejši. Smeh seveda ni čudežna rešitev, toda osebe, ki najdejo priložnost za smeh tudi tam, kjer se zdi vse precej mračno, so običajno precej boljše pri sklepanju kompromisov, posledično pa so uspešnejše pri spopadanju s konfliktnimi situacijami.
Temnejša plat smeha: »neprimeren smeh« kot znak nevroloških težav
Smeh je torej lahko zelo zdrav in koristen za najrazličnejše odnose – tako partnerske kot druge pomembne odnose v vašem življenju. Vendar pa je lahko v specifičnih okoliščinah smeh tudi znanilec težav. V mislih imamo predvsem smeh v situacijah, ki za to nikakor niso primerne, kar je pogosto eden od zgodnejših znakov demence oziroma nevroloških okvar. To, da se nekdo smeji takrat, ko se zdi tovrsten odziv povsem neprimeren, torej še ne pomeni, da gre za nevljudno oziroma neobčutljivo osebo, ampak je lahko to znak resnejših težav.
Dobra družba – večja verjetnost za smeh
Čeprav se lahko seveda smejimo tudi takrat, ko smo sami, je smeh še posebej pogost med socialnimi interakcijami. Ko smo v družbi, naj bi bila tako verjetnost za smeh kar 30-krat večja kot takrat, ko smo sami. Smeh torej predstavlja pomembno družbeno vezivo. Pogosto je led resnično prebit šele takrat, ko se v družbi neke osebe prvič od srca nasmejemo. S tem se odpre prostor za spletanje intimnejših, pristnejših vezi, ki presegajo mimobežno kramljanje. Vsekakor je torej pametno, da poskušate čim pogosteje poiskati priložnost za smejanje – v družbi ali sami – in da tako izkoristite številne pozitivne učinke smeha!