Pred vsakim zaฤetkom pisanja mi je zaradi obsega, ki ga ponuja doloฤena tematika, vedno teลพko najti izhodiลกฤe, iz katerega nato izpeljem zapis. Ampak ne pri pisanju o slami. O ฤem pisati, ko piลกemo o slami? ลฝe sam izrek ยปslama v glaviยซ pove dovolj: niฤ ali skoraj niฤ.
Ni uลพitna, nima posebne energetske vrednosti, kmetovalcem je pogosto v breme; spletno poลกto, ki je ne ลพelimo, imenujemo kar ยปe-slamaยซ; tako opevani ljubezenski akti v slami so zelo zbadajoฤi. Celo vseved g. Google nam ni v posebno pomoฤ: izvemo le o stelji, cenah balirane slame, nekaj malega o slami v gradnji in to je veฤ ali manj vse.
Na sreฤo mi ni treba iskati teme o slami, saj je to pisanje namenjeno njeni uporabnosti v gradbeniลกtvu, z zgornjimi besedami sem hotel poudariti le to, da se nam zdi redkokatera stvar v ลพivljenju tako nepomembna kot slama. Vendarle se, zahvaljujoฤ vizionarjem, spreminja tudi to. Posamezniki, ki so imeli res bujno domiลกljijo, so se v 19. stoletju odloฤili, da si bodo zaradi pomanjkanja drugega gradbenega materiala postavili domovanje iz slamnatih bal.
Si predstavljate? Zloลพili so slamnate bale v stene, nanje postavili streho in zadeva je funkcionirala! In deluje ลกe danes. Gradnjo z lesom, opeko in skalami oziroma kamni je zamenjala gradnja s slamnatimi balami. Kakลกen miselni preskok je to moral biti: prevzeti odgovornost za varnost in svoji druลพini postaviti domovanje iz slame. To je teลพko sprejemljivo celo v danaลกnjih ฤasih, ko je v obtoku veliko veฤ nenavadnih in novih stvari, dogodkov in dejanj, kot jih je bilo vฤasih.
Slama v gradbeniลกtvu
Uporaba slame v gradbeniลกtvu pa je ลกe kako smiselna in smotrna. Vendar, kako do slame, ki jo lahko uporabimo za gradnjo hiลก, nakupovalnih centrov, vrtcev in drugih objektov?
Pred leti, ko sem se zaฤel ukvarjati s slamnato gradnjo, je bilo na spletu le malo podatkov o tem, kako, kje in kdaj pridobiti slamo za gradnjo. Tudi druge literature praktiฤno ni bilo in kljub temu si niti v sanjah nisem predstavljal, kako naporno bo pridobivanje izkuลกenj na njivi. ล e teลพavnejลกa, vsaj na zaฤetku, je bila komunikacija s kmetovalci. Literatura je ponudila osnovne podatke, toda kje pridobiti ลกe ostale?
Na primer: kako velike bale izdelujejo doloฤeni stroji, kdaj poteka ลพetev na Goriฤkem in Ravenskem v Prekmurju, kje in kako skladiลกฤiti slamo, s ฤim in kako se jo prepelje z njive do skladiลกฤa, koliko ฤasa traja prevoz s traktorji, koliko ljudi potrebujemo za to, koliko dni po deลพju se lahko ลพito ลพanje โฆ Tako sem se odpravil do kmetovalca, ki ima slamo, baliranje in skladiลกฤenje v malem prstu ter za katerega sem upal, da bo toliko odprt, da me bo pripravljen posluลกati. Kljub vsemu ฤudenju z njegove strani smo se dogovorili, da bomo zgodaj poleti poskuลกali zbalirati slamo v gradbene bale.
Odpadek ali naravni gradbeni material?
Prvo spoznanje naslednjega poletja je bilo, da je zrnje kmetovalcem pomembnejลกe od slame. Vse je podrejeno kakovostni ลพetvi: to pomeni, da vsi kmetje spremljajo vreme in stremijo k temu, da ลพito poลพanjejo v idealnem (sonฤnem in vroฤem) vremenu, da ga ฤim prej spravijo v skladiลกฤa, ki so navadno oddaljena uro ali veฤ voลพnje s traktorjem, tam pa tudi po veฤ ur ฤakajo, da bodo oddali robo. In tukaj se zaฤne zapletati.
Kmet, ki je poลพel, transportira ลพito (to lahko traja veฤ dni), jaz pa imam ลพeljo in potrebo, da se slama, ki je ostala po ลพetvi, ฤim prej zbalira in pospravi v primerno skladiลกฤe. Navadno so vsi bivajoฤi na kmetiji zaposleni z ลพetvijo โ to je bil in ลกe vedno je poseben dogodek. Kdo bo torej baliral ter posodil traktorje in prikolice? Ni mojstra in ni njegovih strojev ter prikolic! Meni, ki ลพelim kakovostno gradbeno balo, je prioriteta baliranje in ne zrnje.
Tukaj nastopi konflikt interesov. Preostane mi le spremljanje vremenske napovedi in upanje, da bo vreme zdrลพalo dovolj dolgo, da bomo lahko zbalirali suho in kakovostno slamo. Vso dogajanje pa ลกe dodatno zaplete dejstvo, da spravilo tisoฤ ali veฤ bal zahteva vsaj osem parov delovnih rok in veฤ dni dela. Pomoฤ mora biti, tako rekoฤ, pripravljena na poziv. Vse skupaj torej zahteva veliko sreฤe (vreme) in kar nekaj organizacijskih sposobnosti. Ko so bale spravljene v skladiลกฤih, po utah ali lopah, zaลกฤitene pred deลพjem in snegom, se v tej fazi delo zakljuฤi. Pomembno je upoลกtevati pravilo, da se slama ali bale v nobeni fazi ne namoฤijo.
Zanimiv je tudi podatek, da za skladiลกฤenje 1000 bal, ki so dolge en meter, potrebujemo 200 m3 veliko skladiลกฤe. Sedaj, ko smo del dopusta preลพiveli na ยปnjivicahยซ, spili litre tekoฤine in jo precedili skozi koลพo, ko so nam dobre vile podarile nekaj ลพuljev ter ฤutimo vsak boleฤ sklep v rokah in na hrbtu, pa lahko povemo ลกe kaj veฤ o slami.
Za gradnjo lahko uporabimo slamo pลกenice, rลพi, tritikala, pire in ลกe kakลกno bi naลกli. Raziskave so pokazale, da je pลกeniฤna slama najboljลกa, vendar so razlike tako manjhe, da lahko mirne vesti uporabimo tudi drugo slamo. Paฤ tisto, ki jo imamo pri roki in je najlaลพje dostopna. Zaradi boljลกe izolativnosti, v nekaterih primerih pa tudi zaradi boljลกih statiฤnih lastnosti, mora biti gradbena slamnata bala veliko bolj stisnjena kot obiฤajna.
Ta podatek zna vฤasih pri kmetovalcih izzvati nejevoljo zaradi dejstva, da so balirke (stroji, ki s pomoฤjo traktorja balirajo slamo, op. p.) veliko bolj obremenjene kot obiฤajno โ predvsem starejลกe balirke โ obenem pa s tem, ko slamo bolj stiskamo, dobimo tudi manj bal, kmetovalci pa so plaฤani po ลกtevilu izdelanih bal. Izkuลกnje kaลพejo, da je gradbenih bal do enkrat manj kot obiฤajnih tudi zato, ker so bale za gradnjo navadno daljลกe od navadnih. Kot ลพe reฤeno, so bale lahko dolge do enega metra (daljลกih ne priporoฤam, ker se zaradi stisnjenosti zaฤnejo upogibati), ลกiroke so pribliลพno 50 cm, visoke pa okrog 38 cm. Balirka nam omogoฤa poljubno nastavljanje dolลพine.
Omenim naj tudi, da se v veฤini primerov uporablja slama iz integrirane pridelave, ker vsebuje dosti manj trav (zaradi obdelave z raznimi ลกkropivi) kot ekoloลกka, je pa res, da bi veฤina od nas raje uporabila ekoloลกko, vendar je priti do takลกne gradbene bale spet zgodba oziroma poglavje zase.
ฤe bala diลกi po kruhu in ima zlato barvo, ni ravno gurmanski preseลพek, je pa idealna za gradnjo vaลกega domovanja in prepriฤani ste lahko, da vas bo vonj po kruhu in zeliลกฤih, ki so v naravnem ometu, spremljal ลกe kar nekaj ฤasa.
Piลกe: Kristijan Zver