DomovDom & EnergijaGradnjaSlama kot naravni gradbeni material

Slama kot naravni gradbeni material

Pred vsakim zaฤetkom pisanja mi je zaradi obsega, ki ga ponuja doloฤena tematika, vedno teลพko najti izhodiลกฤe, iz katerega nato izpeljem zapis. Ampak ne pri pisanju o slami. O ฤem pisati, ko piลกemo o slami? ลฝe sam izrek ยปslama v glaviยซ pove dovolj: niฤ ali skoraj niฤ.

Ni uลพitna, nima posebne energetske vrednosti, kmetovalcem je pogosto v breme; spletno poลกto, ki je ne ลพelimo, imenujemo kar ยปe-slamaยซ; tako opevani ljubezenski akti v slami so zelo zbadajoฤi. Celo vseved g. Google nam ni v posebno pomoฤ: izvemo le o stelji, cenah balirane slame, nekaj malega o slami v gradnji in to je veฤ ali manj vse.

Na sreฤo mi ni treba iskati teme o slami, saj je to pisanje namenjeno njeni uporabnosti v gradbeniลกtvu, z zgornjimi besedami sem hotel poudariti le to, da se nam zdi redkokatera stvar v ลพivljenju tako nepomembna kot slama. Vendarle se, zahvaljujoฤ vizionarjem, spreminja tudi to. Posamezniki, ki so imeli res bujno domiลกljijo, so se v 19. stoletju odloฤili, da si bodo zaradi pomanjkanja drugega gradbenega materiala postavili domovanje iz slamnatih bal.

Si predstavljate? Zloลพili so slamnate bale v stene, nanje postavili streho in zadeva je funkcionirala! In deluje ลกe danes. Gradnjo z lesom, opeko in skalami oziroma kamni je zamenjala gradnja s slamnatimi balami. Kakลกen miselni preskok je to moral biti: prevzeti odgovornost za varnost in svoji druลพini postaviti domovanje iz slame. To je teลพko sprejemljivo celo v danaลกnjih ฤasih, ko je v obtoku veliko veฤ nenavadnih in novih stvari, dogodkov in dejanj, kot jih je bilo vฤasih.

Slama v gradbeniลกtvu

Uporaba slame v gradbeniลกtvu pa je ลกe kako smiselna in smotrna. Vendar, kako do slame, ki jo lahko uporabimo za gradnjo hiลก, nakupovalnih centrov, vrtcev in drugih objektov?

Pred leti, ko sem se zaฤel ukvarjati s slamnato gradnjo, je bilo na spletu le malo podatkov o tem, kako, kje in kdaj pridobiti slamo za gradnjo. Tudi druge literature praktiฤno ni bilo in kljub temu si niti v sanjah nisem predstavljal, kako naporno bo pridobivanje izkuลกenj na njivi. ล e teลพavnejลกa, vsaj na zaฤetku, je bila komunikacija s kmetovalci. Literatura je ponudila osnovne podatke, toda kje pridobiti ลกe ostale?

Na primer: kako velike bale izdelujejo doloฤeni stroji, kdaj poteka ลพetev na Goriฤkem in Ravenskem v Prekmurju, kje in kako skladiลกฤiti slamo, s ฤim in kako se jo prepelje z njive do skladiลกฤa, koliko ฤasa traja prevoz s traktorji, koliko ljudi potrebujemo za to, koliko dni po deลพju se lahko ลพito ลพanje โ€ฆ Tako sem se odpravil do kmetovalca, ki ima slamo, baliranje in skladiลกฤenje v malem prstu ter za katerega sem upal, da bo toliko odprt, da me bo pripravljen posluลกati. Kljub vsemu ฤudenju z njegove strani smo se dogovorili, da bomo zgodaj poleti poskuลกali zbalirati slamo v gradbene bale.

gradnja s slamo

Odpadek ali naravni gradbeni material?

Prvo spoznanje naslednjega poletja je bilo, da je zrnje kmetovalcem pomembnejลกe od slame. Vse je podrejeno kakovostni ลพetvi: to pomeni, da vsi kmetje spremljajo vreme in stremijo k temu, da ลพito poลพanjejo v idealnem (sonฤnem in vroฤem) vremenu, da ga ฤim prej spravijo v skladiลกฤa, ki so navadno oddaljena uro ali veฤ voลพnje s traktorjem, tam pa tudi po veฤ ur ฤakajo, da bodo oddali robo. In tukaj se zaฤne zapletati.

Kmet, ki je poลพel, transportira ลพito (to lahko traja veฤ dni), jaz pa imam ลพeljo in potrebo, da se slama, ki je ostala po ลพetvi, ฤim prej zbalira in pospravi v primerno skladiลกฤe. Navadno so vsi bivajoฤi na kmetiji zaposleni z ลพetvijo โ€“ to je bil in ลกe vedno je poseben dogodek. Kdo bo torej baliral ter posodil traktorje in prikolice? Ni mojstra in ni njegovih strojev ter prikolic! Meni, ki ลพelim kakovostno gradbeno balo, je prioriteta baliranje in ne zrnje.

Tukaj nastopi konflikt interesov. Preostane mi le spremljanje vremenske napovedi in upanje, da bo vreme zdrลพalo dovolj dolgo, da bomo lahko zbalirali suho in kakovostno slamo. Vso dogajanje pa ลกe dodatno zaplete dejstvo, da spravilo tisoฤ ali veฤ bal zahteva vsaj osem parov delovnih rok in veฤ dni dela. Pomoฤ mora biti, tako rekoฤ, pripravljena na poziv. Vse skupaj torej zahteva veliko sreฤe (vreme) in kar nekaj organizacijskih sposobnosti. Ko so bale spravljene v skladiลกฤih, po utah ali lopah, zaลกฤitene pred deลพjem in snegom, se v tej fazi delo zakljuฤi. Pomembno je upoลกtevati pravilo, da se slama ali bale v nobeni fazi ne namoฤijo.

Zanimiv je tudi podatek, da za skladiลกฤenje 1000 bal, ki so dolge en meter, potrebujemo 200 m3 veliko skladiลกฤe. Sedaj, ko smo del dopusta preลพiveli na ยปnjivicahยซ, spili litre tekoฤine in jo precedili skozi koลพo, ko so nam dobre vile podarile nekaj ลพuljev ter ฤutimo vsak boleฤ sklep v rokah in na hrbtu, pa lahko povemo ลกe kaj veฤ o slami.

Bale slame kot gradbeni material

Za gradnjo lahko uporabimo slamo pลกenice, rลพi, tritikala, pire in ลกe kakลกno bi naลกli. Raziskave so pokazale, da je pลกeniฤna slama najboljลกa, vendar so razlike tako manjhe, da lahko mirne vesti uporabimo tudi drugo slamo. Paฤ tisto, ki jo imamo pri roki in je najlaลพje dostopna. Zaradi boljลกe izolativnosti, v nekaterih primerih pa tudi zaradi boljลกih statiฤnih lastnosti, mora biti gradbena slamnata bala veliko bolj stisnjena kot obiฤajna.

Ta podatek zna vฤasih pri kmetovalcih izzvati nejevoljo zaradi dejstva, da so balirke (stroji, ki s pomoฤjo traktorja balirajo slamo, op. p.) veliko bolj obremenjene kot obiฤajno โ€“ predvsem starejลกe balirke โ€“ obenem pa s tem, ko slamo bolj stiskamo, dobimo tudi manj bal, kmetovalci pa so plaฤani po ลกtevilu izdelanih bal. Izkuลกnje kaลพejo, da je gradbenih bal do enkrat manj kot obiฤajnih tudi zato, ker so bale za gradnjo navadno daljลกe od navadnih. Kot ลพe reฤeno, so bale lahko dolge do enega metra (daljลกih ne priporoฤam, ker se zaradi stisnjenosti zaฤnejo upogibati), ลกiroke so pribliลพno 50 cm, visoke pa okrog 38 cm. Balirka nam omogoฤa poljubno nastavljanje dolลพine.

Omenim naj tudi, da se v veฤini primerov uporablja slama iz integrirane pridelave, ker vsebuje dosti manj trav (zaradi obdelave z raznimi ลกkropivi) kot ekoloลกka, je pa res, da bi veฤina od nas raje uporabila ekoloลกko, vendar je priti do takลกne gradbene bale spet zgodba oziroma poglavje zase.

ฤŒe bala diลกi po kruhu in ima zlato barvo, ni ravno gurmanski preseลพek, je pa idealna za gradnjo vaลกega domovanja in prepriฤani ste lahko, da vas bo vonj po kruhu in zeliลกฤih, ki so v naravnem ometu, spremljal ลกe kar nekaj ฤasa.

Piลกe: Kristijan Zver

Bodi Eko
Bodi Eko
Na uredniลกtvu s skupnimi moฤmi pripravljamo ลกtevilne ฤlanke in prispevke za zdravje in zdravo ลพivljenje, ekologijo ter nasvetov za dom ter uฤinkovito rabo energije ลฝe veฤ kot 20 let spremljamo in raziskujemo omenjena podroฤja ter se ves ฤas izobraลพujemo in nadgrajujemo svoje znanje.

NAJNOVEJล E