Ko z vrta pospravimo česen, zgodnji krompir, grah ali prve nizke fižole, sredi poletja nenadoma ostane precej prazne zemlje. Marsikdo jo prekrije z zastirko in počaka na pomlad, ker se zdi, da je za novo setev že prepozno. Toda druga polovica julija je pomemben prehod med poletnim in jesenskim vrtom. Če izberemo prave vrtnine in semenu pomagamo preživeti vroče dni, lahko prazne grede rodijo še jeseni, nekatere pa tudi pozimi ali zgodaj spomladi.
Ključni poudarki:
- V drugi polovici julija sejemo predvsem vrtnine, ki jim ustrezajo krajši dnevi in postopno hladnejše jesensko vreme.
- Kitajski kapus, repa, črna redkev, blitva in izbrane solatnice lahko prazne grede spremenijo v nov jesenski pridelek.
- Zaradi vroče zemlje je uspeh bolj kot od globine setve odvisen od stalne vlage, primerne sorte in rahlega senčenja.
Kaj lahko posejemo neposredno na gredo?
Med najzanesljivejšimi izbirami za drugo polovico julija sta strniščna repa in črna redkev. Obe sejemo neposredno na gredo, najbolje v plitve vrste. Ko rastline razvijejo prve prave liste, jih razredčimo, da imajo koreni dovolj prostora za odebelitev.
Za jesensko pobiranje lahko posejemo tudi kitajski kapus. Ta se ob prezgodnji spomladanski setvi rad odzove z uhajanjem v cvet, zato je poletna setev pogosto primernejša. Potrebuje rodovitno, enakomerno vlažno zemljo in dovolj prostora. Pri izbiri sorte preverimo navodila na semenski vrečici, saj se čas razvoja občutno razlikuje.
Julija je še čas za novo setev blitve. Mlade liste bomo lahko pobirali jeseni, dobro ukoreninjene rastline pa lahko v ugodnih razmerah prezimijo in znova odženejo spomladi. Če želimo pridelek mladih listov, lahko sejemo nekoliko gosteje.
Na delno zasenčeno gredo lahko posejemo tudi manjše količine rukole, azijskih listnatih vrtnin in listnih solat za rezanje. Pri teh posevkih je bolje sejati večkrat po malo kot naenkrat porabiti vso seme. Poletna vročina lahko razvoj hitro pospeši, zato mlade liste pobiramo sproti.
Endivija in radič: setev ali sadike?
Druga polovica julija je še uporabna za setev endivije ter nekaterih jesenskih in zimskih radičev, vendar moramo biti pozorni na sorto. Setveni termini radičev se zelo razlikujejo. Kar velja za zgodnji štrucar, ni nujno primerno za prezimni radič ali sorte za siljenje.
V vročem obdobju je varnejša vzgoja sadik v setvenih platojih. Posode postavimo na svetlo mesto, zaščiteno pred najbolj žgočim opoldanskim soncem. Substrat mora ostati vlažen, vendar ne razmočen.
Če že imamo primerno razvite sadike, lahko endivijo in radič presajamo na izpraznjene grede. Sadimo pozno popoldne ali pred oblačnim dnevom. Sadik ne zakopljemo pregloboko; srčika mora ostati nad površino zemlje.
Katere sadike lahko posadimo konec julija?
S sadikami pridobimo več tednov, zato je izbor nekoliko širši kot pri neposredni setvi. Na prosta mesta lahko posadimo:
- endivijo in sorte radiča, primerne za jesensko pobiranje,
- poletne oziroma jesenske sorte solate,
- pozno kolerabico,
- ohrovt in listni ohrovt,
- brokoli ali cvetačo za jesenski pridelek,
- zimski por, če imamo dovolj močne sadike.
Pri kapusnicah je pomembna realna dolžina rastne dobe. Pozno posajena sorta z zelo dolgim razvojem morda pred mrazom ne bo oblikovala želenega pridelka. Izbiramo zgodnejše sorte in dobro razvite, čvrste sadike.
Mlade kapusnice je smiselno takoj zaščititi z drobno insektno mrežo. Ta lahko prepreči dostop kapusovim belinom, bolhačem in drugim škodljivcem. Robove mreže dobro pritrdimo ob tla, sicer bodo žuželke našle pot pod njo.
Motovilec in špinača naj še nekoliko počakata
Čeprav motovilec povezujemo z jesenskim vrtom, ga v najbolj vročih legah praviloma ne sejemo prezgodaj. V pregreti zemlji lahko kali neenakomerno, mlade rastline pa težko ohranjamo vlažne. Zanesljivejši termin se začne avgusta, odvisno od kraja in vremena.
Podobno velja za špinačo. Dolgi, vroči dnevi povečujejo možnost hitrega uhajanja v cvet, zato je običajno bolje počakati na nekoliko hladnejše avgustovske razmere.
V hladnejših in višje ležečih krajih lahko setev izvedemo prej kot na Primorskem ali na zelo sončnih mestnih vrtovih. Koledar je zato le izhodišče; vedno upoštevamo temperaturo zemlje, vremensko napoved in navodila za posamezno sorto.
Poletna setev propade predvsem zaradi izsušitve
Pred setvijo gredo plitvo zrahljamo, odstranimo korenine plevela in zemljo temeljito navlažimo. Seme posejemo v vlažno setveno brazdo ter ga prekrijemo s tanko plastjo drobne zemlje ali presejanega komposta.
Površino lahko začasno zasenčimo z rahlo kopreno, senčilno mrežo ali lesenim zabojčkom, ki ne leži neposredno na tleh. Pokrivalo preverjamo vsak dan in ga odstranimo takoj, ko rastline vzklijejo oziroma ko bi začelo ovirati njihovo rast.
Zalivamo nežno, da semena ne izperemo. Zgornja plast zemlje mora do kalitve ostati enakomerno vlažna. Prav nekaj ur popolnoma suhe površine lahko uniči komaj vznikle kalčke.
Prazna julijska greda torej ni konec sezone. Je prostor za drugi, premišljeno izbran krog pridelave, ki bo svežo zelenjavo prinesel takrat, ko bodo paradižniki, kumare in bučke že počasi izgubljali poletni zagon.
