Zaboj domačega krompirja je ob spravilu videti brezhiben, čez nekaj tednov pa se iz shrambe razširi neprijeten vonj. Na dnu najdete moker gomolj, okoli njega pa več mehkih krompirjev. Pri shranjevanju krompirja za ozimnico namreč ni dovolj, da pridelek samo stresemo v temen kot kleti.
Krompir po izkopu ostane živ: diha, oddaja toploto in vodo ter se odziva na temperaturo, svetlobo in poškodbe. Najdlje zato zdrži zrel, suh in nepoškodovan pridelek v hladnem, temnem, zmerno vlažnem ter prezračenem prostoru. Štiri pogoste napake lahko njegovo obstojnost skrajšajo že na začetku.
Ključni poudarki:
- Shranjevanje krompirja za ozimnico začnite s sušenjem, celjenjem manjših odrgnin in izločanjem poškodovanih, mokrih ali obolelih gomoljev.
- Krompir potrebuje vlažen zrak, vendar suho površino; kondenz, zaprta plastika in mokra zemlja močno povečajo možnost gnitja.
- Temperaturo preverite s termometrom med zaboji, ne ob vratih; cilj domače shrambe je približno od 5 do 8 °C.
Kateri krompir je sploh primeren za ozimnico
Za večmesečno shranjevanje izberite pozne oziroma glavne sorte z dozorelo, čvrsto kožico. Zgodnji krompir ima nežnejšo kožo, več vlage in krajšo naravno obstojnost, zato ga je bolje porabiti prej.
Zrelost lahko preverite tako, da s palcem nežno podrgnete kožico suhega gomolja. Če se zlahka odlušči, krompir še ni dobro pripravljen na dolgotrajno skladiščenje. Če je cima zdrava, pri poznem krompirju z izkopom počakamo, da porumeni in odmre; po odstranitvi cime lahko kožici pustimo še približno deset dni, da se učvrsti.
Pridelek izkopavajte v suhem vremenu in z vilami začnite dovolj daleč od rastline, da gomoljev ne prebodete. Krompirja ne mečite v zaboj in po njem ne hodite. Udarnina, ki je ob spravilu komaj vidna, se lahko med skladiščenjem spremeni v temno, mehko območje.
1. napaka: krompir gre z njive naravnost v globok zaboj
Sveže izkopan krompir je lahko topel, prašen, vlažen in prekrit z zemljo. Če ga takoj nasujemo v globoko posodo, se toplota in vlaga zadržujeta v sredini, poškodbe pa nimajo možnosti, da bi se zacelile. Težava se lahko začne, še preden se shramba ohladi.
Gomolje najprej v enem ali največ dveh slojih razporedite po letvenih zabojih, kartonu ali suhi tkanini. Prostor naj bo temen, zračen in zaščiten pred dežjem. Če je krompir suh, navadno zadostuje približno 7 do 14 dni pri temperaturi okoli 10 do 15 °C, da se manjše odrgnine prekrijejo z zaščitnim tkivom.
Sonce ni primerno za večdnevno sušenje. Nekaj ur po izkopu lahko pomaga osušiti površinsko vlago, dolgotrajna svetloba pa povzroča zelenenje. Ko je zemlja suha, jo odstranite z dlanjo ali mehko ščetko, ne da bi drgnili kožico.
Prebodenih, prerezanih in močno potolčenih gomoljev ne dodajajte ozimnici. Če niso zeleni, bolni ali gnili, jih ločite in porabite prve. Krompir z mokrimi, vdrtimi, smrdečimi ali hitro napredujočimi temnimi poškodbami zavrzite.
2. napaka: krompir operemo in zapremo v plastično posodo
Oprani gomolji so na pogled čistejši, toda voda se lahko zadrži v očescih, odrgninah in ostankih zemlje. Tako nastane okolje, v katerem se povzročitelji gnitja lažje širijo. Krompir za ozimnico zato operemo šele tik pred uporabo.
Druga nevarnost je nepredušna plastična vreča ali zaboj s tesnim pokrovom. Ker krompir diha, potrebuje izmenjavo zraka. V zaprti embalaži se nabirata vlaga in toplota, na hladnejših gomoljih ali stenah posode pa se lahko pojavi kondenz.
Primernejši so:
- plitvi leseni ali trdni plastični zaboji z odprtinami;
- papirnate vreče z več luknjami;
- čiste vreče iz jute oziroma druge zračne tkanine;
- letvene police, na katerih krompir ni naložen previsoko.
Zaboj dvignite nekaj centimetrov od hladnih tal in ga odmaknite od zunanje stene. Tako bo zrak lažje krožil, hkrati pa boste zmanjšali možnost, da bi se na spodnjih gomoljih nabirala vlaga.
Pri krompirju moramo razlikovati med vlažnim zrakom in mokro površino. Presuh prostor povzroča venenje in gubanje, vendar gomoljev zato ne škropimo z vodo. V profesionalnih skladiščih vzdržujejo visoko relativno vlažnost, doma pa je pomembneje preprečiti prepih, toploto in kondenz ter ohraniti površino krompirja suho.
3. napaka: shramba je temna, vendar pretopla ali premrzla
Omara ob peči, kurilnica in ogrevana shramba so lahko temne, a za krompir še vedno pretople. Višja temperatura pospeši dihanje, izgubljanje vode in kaljenje. Gomolji postanejo mehki, kalčki pa črpajo njihove zaloge.
Za domače shranjevanje jedilnega krompirja je uporaben cilj približno od 5 do 8 °C. Nekatere sorte dobro zdržijo tudi nekoliko višjo stabilno temperaturo, vendar bodo praviloma prej začele kaliti. Pod približno 4 °C se lahko v gomoljih poveča količina sladkorjev, zato krompir postane sladkast in pri cvrtju močneje porjavi.
Navaden hladilnik zato ni idealna rešitev za večjo ozimnico. Prav tako ni primerna garaža, v kateri temperatura ob mrzli noči pade pod ničlo. Pomrznjen krompir lahko postane voden, steklast in po odtajanju hitro propade.
V prostor postavite preprost termometer. Ne obesite ga samo ob vrata ali okno, temveč temperaturo nekaj dni merite tudi med zaboji. Velika količina sveže pospravljenega krompirja oddaja lastno toploto, zato je lahko v sredini kupa topleje kot v prostoru.
Popolna tema je enako pomembna kot hlad. Svetloba spodbuja tvorbo klorofila, zaradi katerega kožica ozeleni, hkrati pa je zelenenje opozorilo na razmere, v katerih se lahko poveča vsebnost naravnih glikoalkaloidov. Močno zelenih, grenkih ali izrazito nakaljenih gomoljev ne uživajte.
4. napaka: krompir po spravilu več mesecev nihče ne pregleda
En sam gnijoč gomolj lahko zmoči in okuži krompir okoli sebe. Če je zaboj preglobok ali prislonjen ob steno, težavo pogosto odkrijemo šele po vonju. Takrat izguba ni več omejena na en krompir.
Prvi mesec pridelek preglejte vsak teden, pozneje pa najmanj na dva do tri tedne. Gomoljev ni treba stresati na tla. Z roko previdno preglejte zgornje in spodnje plasti ter poiščite mokre lise, mehkobo, plesen, nenavaden vonj in daljše kalčke.
Takoj odstranite:
- mehke, sluzaste ali tekoče gomolje;
- krompir z razširjeno plesnijo ali mokro gnilobo;
- močno zelene in grenke gomolje;
- povsem zguban krompir z dolgimi, razvejanimi kalčki.
Trd krompir z enim zelo kratkim kalčkom ni enak mehkemu, zelenemu in močno nakaljenemu gomolju. Majhen kalček lahko pred pripravo skupaj z očescem temeljito odstranite, krompir pa porabite čim prej. Če je gomolj zelen na večjem delu, grenak, mehak ali močno kali, ga zavrzite; kuhanje glikoalkaloidov ne odstrani zanesljivo.
Tako pripravite zaboj, ki ga je mogoče nadzorovati
Izberite čist, suh zaboj z režami in ga označite s sorto ter datumom spravila. Vanj naložite največ približno 20 do 30 centimetrov krompirja, da lahko dosežete tudi spodnjo plast. Večjo količino razdelite med več zabojev, namesto da bi naredili en globok kup.
Zabojev ne prekrivajte z neprepustno folijo. Če v prostor občasno prodre svetloba, čeznje položite karton, več slojev papirja ali zračno temno tkanino. Pokrivalo ne sme zapreti stranskih odprtin.
Najprej porabljajte manjše, rahlo opraskane in prej kaleče gomolje, najbolje ohranjene pa pustite za poznejše mesece. Ob vsakem obisku shrambe preverite še tla in steno: kapljice, plesen ali moker karton pomenijo, da težava ni samo v krompirju, temveč tudi v prostoru.
Dobro skladiščenje torej ne zahteva popolne profesionalne kleti. Največ naredite, če shranite samo zrel in zdrav pridelek, ga ne operete, zagotovite temo in kroženje zraka ter zaboj redno odprete. Ozimnica najpogosteje ne propade zaradi enega hladnega dne, temveč zaradi majhnih napak, ki ostanejo več tednov neopažene.
Preberite tudi:
- Kaj se zgodi, če pojemo zeleni krompir? Ali je nevarno in kdaj ga ne smemo zaužiti?
- 7 pomembnih dejstev o krompirju, ki bi jih moral poznati vsak
