Greda po česnu, zgodnjem krompirju ali grahu sredi julija ni izgubljen prostor. Prav v teh dneh lahko na njej začnete nov pridelek, ki bo napolnil solatne sklede, ko se bodo paradižniki in kumare že poslavljali. Uspeh pa je odvisen od pravilne sorte in nekaj centimetrov zemlje, ki se v poletni vročini najhitreje izsušijo.
Ključni poudarki:
- Za jesensko pobiranje izberite radič, pri katerem je na semenski vrečki navedena julijska setev.
- Seme posejte plitvo, setveno površino zasenčite in jo do vznika ohranjajte enakomerno vlažno.
- Mlade rastline pravočasno razredčite, da bodo do jeseni oblikovale močne rozete ali čvrste glave.
Julij je pravi čas, vendar ne za vsak radič
Radič ima rad obdobje, ko se dnevi krajšajo, temperature pa se postopoma spuščajo. Zato ga sejemo poleti, pobiramo pa jeseni, pozimi ali naslednjo pomlad. Natančen čas je odvisen od sorte.
Za jesenski pridelek so primerne sorte, na katerih je izrecno navedena setev v juliju. Med priljubljenimi so različni tipi Palla Rossa oziroma Chioggia, Castelfranco, Variegata ter svetlo zeleni štrucar ali Pan di Zucchero.
Nekatere sorte potrebujejo približno dva do tri mesece, druge občutno dlje. Pri poznem julijskem sejanju zato ne izbirajte samo po fotografiji na vrečki. Preverite priporočeni čas setve in število dni do pobiranja.
Treviški, veronski, tržaški in drugi prezimni radiči imajo drugačen ritem. Pogosto najprej oblikujejo rozeto, prezimijo na gredi in nadaljujejo rast spomladi. Če si želite predvsem jesenske solate, poiščite hitrejšo jesensko sorto.
Največja nevarnost čaka tik pod površino
Radičevo seme je drobno, zato ga posejemo le približno pol do en centimeter globoko. Vrhnja plast prsti pa se lahko v vročem julijskem dnevu posuši že v nekaj urah.
Če seme po prvem zalivanju nabrekne, nato pa ostane brez vlage, se kalitev prekine. Vrtičkar pogosto sklepa, da je bilo seme slabo, čeprav je bila težava v izsušeni setveni brazdi.
Najprej dobro zalijte celotno gredo in počakajte, da voda pronica v globino. Nato naredite plitvo brazdo, posejte seme in ga prekrijte s fino, rahlo prstjo. Setev opravite zvečer ali pred napovedanim nekoliko hladnejšim in oblačnim obdobjem.
Zemlje po setvi ne potlačite močno. Dovolj je, da jo nežno pritisnete z dlanjo ali hrbtno stranjo grabelj, da seme dobi stik z vlažno prstjo.
Preprost način, da se brazda ne izsuši
Posejano površino zasenčite z dvignjeno vrtno kopreno, senčilno mrežo ali obrnjeno leseno gajbico. Pokrivalo ne sme ležati neposredno na zemlji in mora omogočati kroženje zraka.
Koristna je tudi senca višjih vrtnin. Radič lahko sejete ob severni ali vzhodni strani paradižnika, fižola na opori ali koruze. Tako ga bodo visoke rastline zaščitile pred najmočnejšim opoldanskim soncem, še vedno pa bo dobil dovolj svetlobe.
Setveno brazdo vsak dan preverite s prstom. Biti mora vlažna, ne blatna. Zalivajte z zalivalko z drobno rožo ali nežnim razpršilom. Močan curek lahko seme izpere, ga zbere v kupčke ali potisne pregloboko.
Ko se pokažejo mlade rastlinice, zaščito odstranjujte postopoma. Najprej jo odmaknite zjutraj in zvečer, v najmočnejši pripeki pa naj greda še nekaj dni ostane rahlo zasenčena.
Sejte redko, nato pa brez oklevanja redčite
Pregosta setev na začetku deluje uspešna, vendar pozneje ustvari množico šibkih rastlin. Radič brez dovolj prostora ne more razviti široke rozete ali sklenjene glave.
Ko rastline razvijejo nekaj pravih listov, jih prvič razredčite. Končna razdalja je odvisna od sorte. Manjšim tipom lahko zadostuje približno 20 do 25 centimetrov, večji glavnati radiči in štrucar pa pogosto potrebujejo 30 centimetrov ali več. Med vrstami pustite približno 35 do 40 centimetrov.
Odvečne mlade rastlinice odstranite previdno, najbolje po zalivanju, ko je zemlja mehka. Ne vlecite jih sunkovito, saj lahko poškodujete korenine tistih, ki bodo ostale na gredi. Najnežnejše odstranjene listke lahko uporabite v solati.
Zastirka pride na vrsto šele po vzniku
Takoj po setvi debela zastirka ni primerna, saj ovira vznik drobnega semena. Ko so vrstice jasno vidne in so rastline že nekoliko večje, lahko mednje položite tanek sloj suhe trave, slame ali drugega čistega organskega materiala.
Zastirka naj se ne dotika rastnih vršičkov. Njena naloga je ohranjanje vlage, blaženje temperaturnih nihanj in omejevanje plevela, ne prekrivanje mladih rastlin.
Radiča ne sejte v zemljo, ki ste jo pravkar močno pognojili. Na gredi, ki je bila primerno pripravljena za prejšnjo vrtnino, dodatno gnojenje pogosto ni potrebno. Preveč dušika spodbuja bujne, mehke liste, ne pa nujno lepih in čvrstih glav.
Jesenski pridelek se odloča poleti
Ko se radič ukorenini, ga zalivajte temeljito in nekoliko redkeje. Površinsko vsakodnevno močenje spodbuja plitve korenine, medtem ko mora voda doseči globlje plasti zemlje.
Tla naj bodo enakomerno vlažna, vendar ne razmočena. Dolga suša upočasni rast in okrepi grenak okus, nenadno obilno zalivanje povsem suhih tal pa rastlinam povzroči dodaten stres.
Hitrejše sorte lahko začnete pobirati približno devet do deset tednov po setvi. Zunanje liste lahko režete sproti, glavnati radič pa pustite, da se dobro sklene. Jesenski hlad rdečim sortam pogosto prinese izrazitejšo barvo.
Če boste zdaj izbrali pravo seme in prvih nekaj tednov skrbno varovali vlago, bo prazna poletna greda jeseni znova polna svežih listov.
Preberite tudi:
- Dodajte to paprikam v juliju, če želite čim večje plodove
- Jagode so odrodile, vendar delo za letos še ni končano
