Paprika je lahko na pogled popolnoma zdrava, nato pa ob zelenem peclju opazite komaj vidno luknjico in nekaj rjavkastih drobtinic. Ko plod prerežete, vas v notranjosti pričaka rov, poškodovano semensko jedro ali celo gosenica. Koruzna vešča na papriki je v začetku septembra še zelo aktualna: slovenska kmetijska svetovalna služba je avgusta na eni od spremljanih lokacij pri Ptuju v rastlinjaku s paradižnikom zaznala veliko število odraslih koruznih vešč, pri nas pa drugi rod metuljev praviloma leta vse do sredine septembra.
Ključni poudarki:
- Koruzna vešča na papriki pogosto vstopi blizu peclja; drobna luknjica in žagovini podobni iztrebki so značilen zgodnji znak.
- Ko je gosenica že zavrtana v plod, je zaščitena, zato je pregledovanje in odstranjevanje napadenih paprik pomembnejše od poznega škropljenja.
- Biološki pripravki z bakterijo Bacillus thuringiensis učinkujejo predvsem na mlade, še izpostavljene gosenice, preden prodrejo v plod.
Koruzna vešča na papriki se pogosto izda tik ob peclju
Koruzno veščo (Ostrinia nubilalis) večina povezuje predvsem s koruzo, vendar je škodljivec izrazito mnogojed. Slovenski uradni viri med gostiteljskimi rastlinami poleg koruze in hmelja navajajo tudi papriko, paradižnik, fižol, krompir in več drugih vrtnin. Škodo povzročajo gosenice, ki se po kratkem hranjenju na površini rastline hitro zavrtajo v stebla ali plodove.
Pri papriki je mesto vdora pogosto blizu peclja oziroma čaše. Luknjica je lahko tako majhna, da jo pri pobiranju spregledamo, okoli nje pa so lahko drobni rjavkasti iztrebki, ki spominjajo na žagovino. Gosenica nato prodre v notranjost in se lahko prehranjuje okoli semenskega jedra.
Bodite pozorni predvsem na kombinacijo naslednjih znakov:
- majhna okrogla luknjica blizu peclja,
- drobne rjavkaste mrvice okoli odprtine,
- nenadno mehčanje sicer lepo razvitega ploda,
- temnejši predel ali začetek gnitja ob peclju,
- poškodbe in rovi ob semenskem jedru.
Če opazite samo sončni ožig na izpostavljeni strani paprike ali črno udrto mesto na spodnjem delu ploda, je vzrok verjetneje drug. Koruzna vešča praviloma pusti dejansko vstopno odprtino oziroma rov.
Zakaj je začetek septembra še vedno pomemben?
Pri nas ima koruzna vešča v večjem delu države dve generaciji na leto. Odrasli metulji drugega rodu se po dolgoletnih slovenskih opazovanjih pojavljajo od konca julija do približno sredine septembra, prav druga generacija pa je navadno številčnejša in povzroča več škode.
To pomeni, da avgustovski nalet ni nujno že zaključena zgodba. Jajčeca, odložena na liste v drugi polovici avgusta, lahko dajo gosenice, ki se ob začetku septembra še hranijo in iščejo primeren plod ali steblo za zavrtavanje.
Aktualnost problema potrjuje tudi letošnje opazovanje Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. Pri pregledu vab na kmetiji v Spuhlji je strokovna svetovalka 7. avgusta v rastlinjaku s paradižnikom zaznala veliko število metuljev koruzne vešče in priporočila pregled paradižnika ter paprike tako v zaščitenih prostorih kot na prostem.
Prerežite en sumljiv plod, preden pregledate celoten nasad
Če na papriki najdete luknjico, je najhitrejši domači pregled zelo preprost. Plod odtrgajte in ga vzdolžno prerežite od peclja proti konici. Posebej natančno preglejte območje pod čašo ter semensko jedro.
Gosenica koruzne vešče je lahko svetlo sivkasta, kremna, rjavkasta ali rahlo rožnata, z razmeroma temno glavo in drobnimi temnimi pikami po telesu. V notranjosti boste poleg nje pogosto opazili iztrebke, načeto meso ali kanal, po katerem je prodrla globlje v plod. Univerzitetni strokovni vir prav luknjičaste vhode, žagovini podobne iztrebke in prehranjevanje ob semenskem jedru navaja med značilnimi znaki na papriki.
Če najdete en napaden plod, preglejte še več paprik na isti in sosednjih rastlinah. Posebno pozornost namenite tistim, ki so tik pred obiranjem, saj lahko notranja poškodba pospeši sekundarno gnitje in zmanjša kakovost pridelka.
Luknjica je že vidna? Takrat je za škropljenje pogosto prepozno
To je najpomembnejša praktična podrobnost pri tem škodljivcu. Gosenice so občutljive predvsem v kratkem obdobju po izvalitvi, ko se še zadržujejo na površini rastline. Ko prodrejo v papriko ali steblo, jih rastlinsko tkivo zaščiti in škropljenje po površini ploda jih veliko težje doseže.
Zato na domačem vrtu plod z očitnim rovom najprej odstranite, ne pa ga večkrat škropiti v upanju, da boste dosegli gosenico v notranjosti. Napadene in gnijoče paprike prav tako ne puščajte pod rastlinami.
Pri preostalih rastlinah nato preglejte spodnje strani listov. Jajčeca koruzne vešče so ploščata, svetla in položena v skupinah, ki nekoliko spominjajo na prekrivajoče se ribje luske. Če opazite še zelo mlade gosenice, je trenutek za ukrepanje bistveno ugodnejši.
Biološki pripravek pomaga samo, dokler je gosenica zunaj
Med možnostmi za zatiranje mladih gosenic so pripravki na osnovi bakterije Bacillus thuringiensis. Gosenica mora bakterijske toksine zaužiti med hranjenjem, zato imajo takšni pripravki največ smisla v času izleganja jajčec oziroma pri zelo mladih ličinkah, ne potem, ko je škodljivec že varen sredi paprike.
Aktualno slovensko avgustovsko strokovno obvestilo med možnostmi za papriko navaja pripravek z Bacillus thuringiensis var. kurstaki v odmerku 1 kg/ha, kar ustreza 10 g na 100 m²; pri papriki je navedena poraba približno 3–8 litrov vode na 100 m². Pripravek je v obvestilu označen kot dovoljen tudi v ekološki pridelavi.
Pri fitofarmacevtskih sredstvih pred uporabo vedno preverite trenutno registracijo za konkretno rastlino, škodljivca in način pridelave ter sledite etiketi izdelka, saj se dovoljenja spreminjajo. V Sloveniji se smejo uporabljati samo registrirana sredstva in samo na načine, za katere imajo dovoljenje.
Kaj lahko naredite na domačem vrtu že danes?
Če imate deset ali dvajset rastlin paprike, pogosto največ dosežete z dobrim pregledom. Ni treba čakati, da se začnejo plodovi množično mehčati.
- Preglejte območje okoli peclja. Iščite drobne luknjice in rjavkast drobir.
- Odprite nekaj sumljivih plodov. Preverite semensko jedro in notranjost neposredno pod čašo.
- Odstranite napadene paprike. Posebej tiste, ki se mehčajo ali že gnijejo.
- Preglejte spodnje strani listov. Jajčne skupine in mlade gosenice pomenijo, da napad še poteka.
- Poglejte tudi stebla. Luknjica z drobnimi iztrebki lahko pomeni, da se je gosenica zavrtala vanje.
Če se steblo nad mestom poškodbe nenadoma začne povešati ali veneti, je lahko vzrok prav notranji rov. Takšni znaki so dobro dokumentirani tudi pri drugih vrtninah, ki jih napada koruzna vešča.
Imate papriko ob koruzi? Pregled je še bolj smiseln
Koruza je glavni gostitelj koruzne vešče, vendar odrasli metulji niso vezani samo nanjo. Ko se pojavi močna populacija, se lahko gosenice znajdejo tudi na papriki in paradižniku, zato je bližina koruze dober razlog za nekoliko natančnejši pregled plodov, ne pa dokaz, da bo paprika zagotovo napadena.
Enako velja za rastlinjake. Letošnje slovensko opozorilo je nastalo prav po večjem ulovu v rastlinjaku s paradižnikom, zato zaščiten prostor škodljivca sam po sebi ne izključi. Če imate vrata in zračnike odprte, lahko odrasli metulji vanj brez težav zaidejo.
Preberite tudi:
- Bele lise na papriki: Kako preprečiti sončni ožig
- Smrdljivci na paradižniku in papriki: Najučinkoviejši ukrepi
