Paprika je videti zdrava, nato pa se na strani plodu nenadoma pojavi velika belkasta ali svetlo rjava lisa. Površina postane suha, nagubana in podobna papirju. Konec julija je takšna poškodba pogosto sončni ožig, ne glivična bolezen ali pomanjkanje kalcija. Prizadetega dela plodu ne moremo obnoviti, lahko pa z nekaj hitrimi ukrepi obvarujemo preostali pridelek.
Ključni poudarki:
- Sončni ožig prepoznamo po bledi, suhi in rahlo ugreznjeni lisi na delu paprike, ki je neposredno obrnjen proti soncu.
- Največje tveganje nastane, ko ob močnem soncu plod nenadoma ostane brez zaščite listov zaradi obrezovanja, bolezni, vetra ali lomljenja vej.
- Paprike zaščitimo z ohranjanjem zdravega listja, enakomernim zalivanjem, zastirko in zračno senčno mrežo nad najbolj izpostavljenimi rastlinami.
Kako je videti sončni ožig na papriki?
Prvi znak je nekoliko svetlejši predel na strani plodu, ki je izpostavljena najmočnejšemu popoldanskemu soncu. Poškodba je lahko sprva bledo rumena ali svetlo rjava. Pozneje postane belkasta, suha, nagubana in rahlo ugreznjena.
Pri rdečih paprikah je razlika zelo izrazita: večina plodu se normalno obarva, poškodovani del pa ostane svetel in papirnat. Pri zelenih plodovih je začetno spremembo težje opaziti.
Za sončni ožig je značilno:
- lisa je na zgornji ali bočni strani plodu;
- poškodovani predel je obrnjen proti jugu ali zahodu;
- površina je najprej čvrsta, svetla in suha;
- na listih ali drugih delih rastline ni nujno bolezenskih znamenj;
- težava se pojavi po zelo sončnih, vročih dnevih ali nenadni izgubi listov.
Poškodba se s plodu na plod ne prenaša, saj ne gre za nalezljivo bolezen. Odmrlo tkivo pa je občutljivo za sekundarne okužbe. Če lisa potemni, se zmehča ali jo prekrije plesen, so poškodovano mesto že naselile glive oziroma bakterije.
Zakaj se težava pogosto začne prav konec julija?
Konec julija imajo paprike že velike plodove, ki potrebujejo dalj časa za dozorevanje. Hkrati so rastline izpostavljene visokim temperaturam, močnemu soncu, vročim stenam, izsušenim tlom in občasnim nevihtam.
Plodovi se običajno skrivajo pod listno krošnjo. Ko odstranimo več listov, se veja zlomi ali listje poškodujejo uši, pršice in bolezni, prej zasenčeni plodovi nenadoma ostanejo na neposrednem soncu. Njihova površina se lahko segreje precej bolj kot okoliški zrak.
Nevarne so zlasti rastline:
- ob južni ali zahodni steni;
- v temnih posodah na vročem balkonu;
- na gredi brez zastirke;
- z redko listno krošnjo;
- po močnem obrezovanju;
- z vejami, ki so se povesile pod težo plodov;
- po nevihti, ki je polomila ali razmaknila poganjke.
Večji mesnati plodovi so pogosto bolj izpostavljeni kot majhne paprike, vendar sončni ožig lahko prizadene praktično katerokoli sorto.
Ne odstranjujte zdravih listov okoli plodov
Pri paradižniku včasih odstranimo nekaj spodnjih listov zaradi boljšega zračenja. Tega pristopa ne smemo brez premisleka prenesti na papriko. Njena listna krošnja ni tako gosta, plodovi pa lahko po odstranitvi listov hitro ostanejo brez naravne sence.
Konec julija odstranimo predvsem:
- rumene in povsem posušene liste;
- liste, ki ležijo na zemlji;
- močno obolele dele rastline;
- polomljene poganjke, ki jih ni mogoče privezati.
Zdravih listov neposredno nad plodovi ne odstranjujemo. Tudi če nekoliko ovirajo pogled ali obiranje, opravljajo pomembno zaščitno vlogo.
Povešene veje previdno privežemo ob oporo. Teža večjih paprik lahko poganjek postopoma upogne in plod obrne proti soncu. Z mehko vezico ga pritrdimo tako, da je stabilen, vendar ne stisnemo stebla.
Naredite preprosto zaščito pred popoldanskim soncem
Če je več plodov že izpostavljenih, rastlin ni treba prestaviti v popolno senco. Paprika za rast in dozorevanje še vedno potrebuje veliko svetlobe. Cilj je ublažiti najmočnejše sonce sredi in pozno popoldne.
Najprimernejša je senčna mreža, ki zadrži približno 30 do 40 odstotkov svetlobe. Napnemo jo nad rastlinami ali na južni oziroma zahodni strani grede. Med mrežo in vrhovi naj ostane dovolj prostora za kroženje zraka.
Za manjšo gredo lahko pripravimo preprost okvir iz štirih palic:
- Palice zapičimo ob vogalih grede.
- Mrežo napnemo nad rastlinami ali samo na zahodni strani.
- Pritrdimo jo tako, da je veter ne more potisniti na liste.
- Spodnji del pustimo odprt za pretok zraka in dostop opraševalcev.
- Ob oblačnem vremenu oziroma po koncu vročinskega vala jo lahko odstranimo.
Kot kratkotrajna rešitev lahko uporabimo tudi svetlo, tanko bombažno tkanino ali belo vrtno kopreno. Material ne sme ležati neposredno na plodovih, saj se pod njim lahko zadržujeta toplota in vlaga. Temna ponjava ali neprepusten polivinil nista primerna.
Pri paprikah v loncih je dovolj že premik posode, da rastlino po 14. ali 15. uri zasenči ograja, večja posoda ali druga rastlina. Lonca ne prestavljamo vsak dan iz polne sence na sonce, saj nenadne spremembe povečujejo stres.
Enakomerna vlaga pomaga ohraniti zaščitno listje
Pomanjkanje vode sončnega ožiga ne povzroči neposredno, vendar oslabi rastlino. Listi ovenijo, se zvijejo ali odpadejo, zato so plodovi še bolj izpostavljeni. Tudi rastlinsko tkivo slabše prenaša visoke temperature.
Paprik ne zalivamo po malem samo po površini. Zalijemo jih počasneje in temeljito, da voda doseže globlji del korenin. Pred naslednjim zalivanjem preverimo zemljo nekaj centimetrov pod površino. Če je tam še vlažna, z zalivanjem počakamo.
Okoli rastlin položimo pet do sedem centimetrov rahle zastirke iz slame, delno posušene trave brez semen ali drugega primernega materiala. Zastirka naj se ne dotika stebla. Tako se zemlja počasneje segreva in izsušuje, vlaga pa manj niha.
Rastlin med vročinskim valom ne spodbujamo z velikim odmerkom dušikovega gnojila. Mehka, hitra rast je občutljivejša, pretirano gnojenje pa ne popravi že poškodovanega plodu. Sončni ožig prav tako ni dokaz, da papriki primanjkuje kalcija.
Kako ga ločiti od gnilobe na konicah plodu?
Sončni ožig se pogosto zamenja z gnilobo na plodu. Pri njej se temna, ugreznjena lisa praviloma razvije na spodnjem delu paprike, kjer je bil cvet. Povezana je z motenim dotokom kalcija v razvijajoči se plod, pogosto zaradi izrazitega nihanja vlage v tleh.
Sončni ožig pa se pojavi na strani, neposredno izpostavljeni svetlobi. Sprva je svetel, belkast ali rumenkasto rjav, ne skoraj črn. Njegova oblika sledi osvetljenemu delu plodu.
Glivične gnilobe so pogosteje temne, mehke ali vodene. Lahko imajo krožne robove, drobne črne pikice ali rožnate trosne mase. Če se podobne lise pojavljajo tudi na senčni strani plodov, vzrok verjetno ni samo sonce.
Kaj narediti s poškodovanimi paprikami?
Že ožgan del se ne bo zacelil ali obarval. Manjšo, povsem suho in čvrsto liso lahko spremljamo, vendar takšen plod porabimo čim prej in ga ne namenimo dolgemu shranjevanju. Poškodovani del pred uporabo izdatno izrežemo.
Papriko zavržemo, če je prizadeti predel:
- mehak ali sluzast;
- temno rjav oziroma črn;
- plesniv;
- neprijetnega vonja;
- poškodovan globoko v notranjost plodu.
Močneje poškodovane paprike odstranimo z rastline, da ne postanejo mesto razkroja in privlačna točka za škodljivce. Nato takoj preverimo še druge plodove, pritrdimo povešene veje in uredimo začasno senčenje. Hitro ukrepanje lahko reši večino pridelka, ki bo dozoreval v avgustu.
