Po neurju, močnem vetru ali obilnem dežju lahko pod breskvijo konča veliko še trdih plodov. Če so že dovolj razviti in nepoškodovani, jih ni treba zavreči. Na sobni temperaturi lahko dozorijo, vendar jih morate najprej pravilno razvrstiti.
Ključni poudarki:
- Dozorijo lahko dovolj razvite breskve z rumenkasto osnovno barvo, značilnim vonjem in polno velikostjo, ne pa drobni, temno zeleni plodovi.
- Nepoškodovane breskve položite v papirnato vrečko in jih preglejte vsak dan; navadno se zmehčajo v enem do treh dneh.
- Počene, plesnive, nagnite ali živalsko poškodovane plodove zavrzite, saj mehko sadje ni primerno za izrezovanje plesnivih delov.
Najprej preverite, ali je breskev že dovolj razvita
Breskve sodijo med plodove, ki lahko zorenje nadaljujejo tudi po obiranju. Med zorenjem proizvajajo etilen, rastlinski hormon, ki pospešuje mehčanje mesa, razvoj arome in spreminjanje barve.
Vendar to ne pomeni, da bo vsaka zelena breskev, ki je padla z drevesa, postala sladka in sočna. Pomembna je razlika med fiziološko zrelim, vendar še trdim plodom in prezgodaj odpadlo, povsem nezrelo breskvijo.
Dovolj razvit plod običajno prepoznate po naslednjih znakih:
- dosegel je velikost, značilno za sorto;
- osnovna barva okoli peclja ni več izrazito zelena;
- koža prehaja v rumeno, kremno ali zlato barvo;
- plod ima vsaj blag značilen vonj;
- vzdolžni šiv je dobro izražen;
- meso ob rahlem pritisku ni povsem trdo kot kamen.
Rdeče obarvanje samo po sebi ni zanesljiv pokazatelj. Pri nekaterih sortah se rdeča krovna barva razvije že precej pred polno zrelostjo, zlasti na osončeni strani.
Drobni, temno zeleni in povsem brezvonjni plodovi se lahko doma nekoliko zmehčajo, vendar praviloma ne razvijejo pričakovane sladkosti in arome. Takšne breskve so pogosto tudi precej kisle ali grenke.
Katere padle breskve lahko shranite?
Plodove poberite čim prej. Na tleh so izpostavljeni vlagi, zemlji, žuželkam, polžem in povzročiteljem sadnih bolezni. Že ena noč na vlažni travi lahko precej poveča možnost gnitja.
Breskve razvrstite v tri skupine.
1. Nepoškodovani in dovolj razviti plodovi
To so najboljši kandidati za dozorevanje. Koža je cela, plod nima vdrtih mokrih mest, razpok ali sledov hranjenja živali.
2. Rahlo obtolčene, vendar cele breskve
Če je poškodba nastala tik ob padcu, lupina pa ni počena, plod ločite od drugih. Ne shranjujte ga več dni. Pustite ga dozoreti samo toliko, da se nekoliko zmehča, nato ga čim prej porabite v kuhanem pripravku.
3. Počeni, nagniti ali plesnivi plodovi
Zavrzite breskve z naslednjimi znaki:
- počena ali predrta koža;
- rjava, mehka in hitro rastoča pega;
- belkasta, siva ali zelenkasta plesen;
- kisel, alkoholni ali gniloben vonj;
- izcejanje soka oziroma penjenje;
- luknjice, rovi, ličinke ali vidne poškodbe živali.
Pri mehkem sadju ni dovolj, da plesnivi del samo odrežete. Plesen in mikroorganizmi lahko prodrejo globlje v vodeno meso, kot je vidno na površini.
Papirnata vrečka pospeši zorenje
Izbrane breskve najprej nežno očistite s suho krpo. Pred dozorevanjem jih ne namakajte. Če jih operete, jih morate popolnoma osušiti, saj vlaga na poškodovani koži pospešuje razvoj gnilobe.
Za preprost postopek potrebujete:
- čisto papirnato vrečko;
- nekaj nepoškodovanih breskev;
- po želji eno zrelo jabolko ali banano;
- krožnik oziroma plitek pladenj.
Breskve položite v papirnato vrečko v eni plasti. Ne natlačite jih drugo na drugo, saj se na mestih pritiska hitreje poškodujejo. Vrečko na vrhu rahlo zapognite, vendar je ne zaprite nepredušno.
Papir zadrži del etilena, hkrati pa omogoča izmenjavo zraka in vpija nekaj odvečne vlage. Plastična vrečka ni primerna, ker se v njej nabira kondenz, zaradi katerega plodovi hitreje plesnijo.
Vrečko pustite pri običajni sobni temperaturi, približno med 18 in 22 stopinjami Celzija. Ne postavljajte je na sončno okensko polico, ob pečico ali v vroč avtomobil. Previsoka temperatura lahko pospeši propadanje, še preden breskve razvijejo prijetno teksturo.
Ali je smiselno dodati jabolko ali banano?
Zrelo jabolko ali banana sproščata etilen in lahko zorenje pospešita. Dodatek je uporaben predvsem pri trdih, vendar že dovolj razvitih breskvah. V isti vrečki zadošča en manjši zrel sadež.
Postopek je preprost:
- V vrečko položite največ štiri do šest breskev.
- Dodajte eno zrelo jabolko ali banano.
- Vrh vrečke rahlo zapognite.
- Vrečko hranite na kuhinjskem pultu.
- Breskve preverite zjutraj in zvečer.
- Zrel plod takoj odstranite.
Breskve se lahko zmehčajo v enem do treh dneh, čas pa je odvisen od sorte, začetne zrelosti in temperature. Dodano sadje ni čarobna rešitev za povsem nezrele plodove. Etilen lahko pospeši mehčanje, ne more pa nadomestiti razvoja, ki bi moral potekati na drevesu.
Kako veste, da je breskev pripravljena?
Zrela breskev začne prijetno dišati, predvsem okoli peclja. Ob zelo nežnem pritisku s celo blazinico prsta nekoliko popusti. Ne pritiskajte je s konico prsta, saj boste naredili novo poškodbo.
Osnovna barva mora biti kremna ali rumenkasta, odvisno od sorte. Zelen odtenek ob peclju je znak, da plod še ni pripravljen oziroma je bil obran prezgodaj.
Ko breskev dozori, jo pojejte čim prej ali jo prestavite v hladilnik. Hlajenje upočasni nadaljnje mehčanje, vendar plodov ne ohrani neomejeno dolgo. Pred zaužitjem jih operite pod tekočo vodo in osušite.
Nezrelih breskev ne dajajte takoj v hladilnik. Nizka temperatura proces zorenja upočasni in lahko pri daljšem shranjevanju negativno vpliva na teksturo. Najprej jih dozorite pri sobni temperaturi, šele nato ohladite.
Iz rahlo obtolčenih breskev pripravite hiter kompot
Rahlo obtolčene, vendar sveže breskve s celo kožo niso primerne za dolgo dozorevanje. Če nimajo plesni, neprijetnega vonja ali znakov gnitja, jih lahko čim prej toplotno obdelate.
Za hiter breskov kompot potrebujete:
- 500 g očiščenih in narezanih breskev;
- 150 ml vode;
- 1–2 žlici sladkorja ali medu;
- 1 žlico limoninega soka;
- manjši košček cimetove skorje po želji.
Breskve operite, odstranite poškodovane dele in koščice ter meso narežite na manjše krhlje. V lonec nalijte vodo, dodajte sladkor in cimet ter zavrite. Dodajte breskve in jih na zmernem ognju kuhajte približno 8–12 minut, da se zmehčajo.
Limonin sok vmešajte proti koncu kuhanja. Kompot ohladite in ga shranite v zaprti posodi v hladilniku. Porabite ga v dveh do treh dneh ali razdelite v manjše posode in zamrznite. Ta pripravek ni recept za dolgotrajno konzerviranje pri sobni temperaturi.
Zelo kisle in manj aromatične breskve lahko uporabite tudi za čežano, sadno omako, smuti ali nadev za pito. Kuhanje izboljša uporabnost čvrstega sadja, vendar ne more popraviti fermentiranega, plesnivega ali gnilega plodu.
Zakaj breskve predčasno odpadajo?
Posamezni odpadli plodovi tik pred zrelostjo niso nujno znak večje težave. Če naenkrat odpade veliko breskev, preglejte drevo in razmere na vrtu.
Pogosti razlogi so:
- močan veter, toča ali naliv;
- neenakomerno zalivanje po obdobju suše;
- preobilen pridelek in pretanke obtežene veje;
- poškodbe žuželk;
- rjave pege in sadna gniloba;
- fiziološko odpadanje dela prevelikega nastavka.
Vse padle breskve sproti odstranite izpod krošnje, tudi če niso uporabne. Gnijoči plodovi privabljajo žuželke in lahko predstavljajo vir nadaljnjega širjenja sadne gnilobe.
Če so veje močno obložene, jih podprite. Pri prihodnjem pridelku je smiselno pravočasno redčenje mladih plodov, da imajo preostale breskve več prostora, veje pa nosijo manjšo težo.
