DomovVrt & VrtnarjenjeSmrdljivci na paradižniku in papriki:...

Smrdljivci na paradižniku in papriki: Najučinkoviejši ukrepi

Paradižnik začne dobivati svetle, rumenkaste lise, pod kožico pa nastane trdo ali plutasto tkivo. Na papriki se pojavijo blede udrtine, čeprav je bil plod še pred nekaj dnevi brezhiben. Ko opazimo takšno škodo, je obiskovalcev na rastlini pogosto že precej več, kot kaže prvi pogled.

Ključni poudarki:

  • Vsako jutro preglejte plodove in spodnje strani listov, kjer so lahko skupki svetlih jajčec.
  • Odrasle smrdljivce in nimfe stresite v posodo z milnico, jajčeca pa sproti odstranite.
  • Fina protiinsektna mreža je najzanesljivejša nekemična zaščita, vendar mora biti pravilno nameščena.

Zelena ali rjava: obe lahko poškodujeta pridelek

Na paradižniku in papriki najpogosteje opazimo zeleno smrdljivko oziroma zeleno ščitasto stenico (Nezara viridula) ter marmorirano smrdljivko (Halyomorpha halys).

Zelena smrdljivka je večinoma živo zelena in meri približno centimeter. Njene nimfe so lahko črne, rdečkaste, zelene ali pisano pikaste, zato jih vrtičkarji včasih zamenjajo za povsem drugo žuželko.

Marmorirana smrdljivka je nekoliko večja in sivorjava. Prepoznamo jo po marmoriranem vzorcu, izmenjujočih se svetlih in temnih poljih ob robu zadka ter svetlih progah na tipalnicah.

Obe imata bodalast ustni aparat. Z njim prebodeta kožico in sesata vsebino rastlinskih celic. Na mestu hranjenja tkivo odmira. Plod lahko postane lisast, udrt, deformiran ali plutast, poškodovani deli pa se slabše skladiščijo.

Najprej obrnite liste, ki so najbližje plodovom

Odrasli smrdljivci so opazni, vendar hitro odletijo ali se spustijo na tla. Veliko pomembnejši so skupki jajčec in mladih nimf, ki jih lahko odstranimo, še preden se razkropijo po vrtu.

Jajčeca so nanizana v urejenih skupkih na spodnji strani listov. Pri marmorirani smrdljivki je lahko v enem leglu približno od 20 do 30 jajčec. Videti so kot drobni svetli sodčki ali biseri.

Najprej preglejte liste ob plodovih, nato vrhove rastlin in gosto notranjost grma. Pozorni bodite tudi na fižol, jajčevce in sončnice v bližini. Smrdljivci se selijo med različnimi gostiteljskimi rastlinami, zato pregled samo ene grede pogosto ni dovolj.

Najlažje jih odkrijete zgodaj zjutraj, ko so zaradi nižje temperature počasnejši.

Najhitrejši ukrep potrebujete že danes

Pod napadeni poganjek postavite široko posodo z vodo, ki ste ji dodali nekaj kapljic detergenta za pomivanje posode. Detergent je namenjen vodi v posodi, ne škropljenju rastlin.

Poganjek previdno stresite ali smrdljivca s paličico potisnite v posodo. Uporabite lahko tudi rokavice. Žuželk ne stiskajte na plodovih, saj izločijo močan obrambni vonj, ki lahko ostane na pridelku in rokah.

Skupke jajčec lahko zmečkate s papirnato brisačo ali odstranite majhen del močno napadenega lista in ga potopite v posodo. Če so se nimfe že izlegle, so pogosto še nekaj časa zbrane okoli praznih jajčnih ovojnic. Takrat lahko z enim pregledom odstranite skoraj ves zarod.

Postopek ponavljajte vsak dan vsaj en teden. Enkratno pobiranje odraslih osebkov ne zadošča, če so na rastlinah ostala jajčeca.

Protiinsektna mreža mora tvoriti zaprto oviro

Strokovni viri med najučinkovitejše okoljsko sprejemljive ukrepe uvrščajo fizično zaščito s fino protiinsektno mrežo. Posebno uporabna je na nižjih paprikah in v rastlinjakih.

V rastlinjaku mrežo namestite na vrata ter bočne in strešne odprtine za zračenje. Ne zmanjšajte pa pretoka zraka toliko, da bi se prostor začel močno pregrevati ali da bi visoka zračna vlaga spodbujala bolezni.

Na prostem lahko nad paprikami postavite dovolj visok lok in čezenj napnete fino mrežo. Robove dobro pritrdite ob tla. Pred zapiranjem temeljito preglejte rastline, saj bi sicer škodljivce zaprli skupaj s pridelkom.

Pri visokem paradižniku je popolno prekrivanje težje. Pomaga zaščita manjših skupin rastlin ali rastlin ob robu grede, kjer se napad pogosto začne. Mreža se ne sme dotikati plodov, saj lahko smrdljivci skozi naslonjeno tkanino še vedno dosežejo površino.


Sončnice lahko pomagajo, vendar le ob rednem nadzoru

Poskusi so pokazali, da sončnice privabljajo marmorirane smrdljivke. Zato jih je mogoče uporabiti kot privabilne rastline na robu vrta. Smrdljivci se zadržijo na njih, paradižnik in papriko pa lažje nadzorujemo.

Takšna zasaditev deluje le, če sončnice redno pregledujete in škodljivce odstranjujete. Če jih pustite pri miru, lahko postanejo prostor za razmnoževanje in povečajo pritisk na bližnje vrtnine.

Podobno previdni bodite pri feromonskih pasteh. Uporabljajte samo pasti, namenjene določeni vrsti, in jih postavite po navodilih proizvajalca, praviloma stran od občutljive grede. Nepravilno postavljena vaba lahko smrdljivce privabi bliže paradižniku.

Česen in dišeča zelišča niso dovolj

Pršila iz česna, čebule, mete ali zelišč lahko smrdljivce za kratek čas zmotijo, vendar njihovega učinka ne moremo primerjati z odstranjevanjem jajčec in fizično mrežo. Odrasli osebki so gibljivi, dobro letijo in se po prenehanju vonja lahko hitro vrnejo.


Po listih ne pršite nerazredčenega detergenta, kisa ali agresivnih domačih mešanic. V soncu lahko poškodujejo listno povrhnjico in plodove, težave s smrdljivci pa ne rešijo.

Uporaba široko delujočih insekticidov na domačem vrtu je lahko škodljiva za opraševalce in naravne sovražnike. Če je napad izjemno močan, izberite le sredstvo, registrirano za določeno vrtnino in škodljivca, ter dosledno upoštevajte karenco.

Poškodovanega paradižnika ne puščajte na rastlini

Zrele plodove pobirajte sproti. Prezreli in poškodovani plodovi ostanejo dalj časa izpostavljeni novim vbodom, smrdljivci pa se lahko z njih premaknejo na mlajši pridelek.

Manjša površinska poškodba še ne pomeni nujno, da je ves plod za odpad. Prerežite ga in odstranite trdo ali razbarvano tkivo. Plodove z gnilobo, neprijetnim vonjem ali obsežnimi poškodbami zavrzite.

Največji učinek boste dosegli s kombinacijo vsakodnevnega pregleda, odstranjevanja jajčec in nimf ter fizične zaščite. Prav zgodnje ukrepanje odloča, ali boste odstranili nekaj žuželk ali se pozneje spopadali z novo generacijo po vsem vrtu.

Preberite tudi:

Se vam zdijo naši članki zanimivi in koristni? Dodajte Bodi eko kot svoj priljubljen vir novic na Googlu.
Google
Nastavi
Jolanda Kramar
Jolanda Kramar
Jolanda Kramar je novinarka in publicistka z zanimanjem za zdrav življenjski slog, ekologijo ter domače pripravke, s katerimi si lahko olajšamo življenje in podpramo zdravje. Zanimata pa jo tudi astrologija ter lepota.

NAJNOVEJŠE