Švedski raziskovalci so postregli z zanimivimi ugotovitvami, povezanimi s pogostostjo sepse. Šlo naj bi za precej pogostejši zaplet, kot si običajno predstavljamo. Raziskovalci ocenjujejo, da je pogostost sepse primerljiva s pogostostjo rakavih obolenj, pri čemer se veliko primerov konča z zelo resnimi dolgoročnimi posledicami, v nemalo primerih pa celo s smrtjo (umrljivost je pri sepsi primerljiva z umrljivostjo pri srčnem infarktu). Ljudje, ki preživijo sepso, zaplet pogosto opisujejo kot nekaj najhujšega, kar so kadar koli doživeli.
O življenju in smrti pogosto odloča hitrost odziva, zato je pomembno, da znate hitro prepoznati znake sepse.
Natančno spremljanje razkrilo, da je sepsa zelo pogost zaplet
Švedski raziskovalci so v okrožju Skåne že leta 2016 zaznali nenavadno veliko število bolnikov s sepso. Na podlagi razpoložljivih podatkov so takrat ocenili, da se sepsa razvije pri približno 750 od 100.000 oseb, kar je bilo precej več od predhodnih predvidevanj. Za novo študijo so bili uporabljeni podatki za isto regijo. Raziskovalci so odkrili, da se je sepsa razvila pri kar 4 odstotkih vseh oseb, ki so bile hospitalizirane (pred prihodom v bolnišnico ali v bolnišnici), pri čemer je v treh mesecih umrlo kar 20 odstotkov bolnikov s sepso. Šlo naj bi za pilotno študijo, saj raziskovalci upajo, da bodo lahko podobno analizo pripravili za celotno Evropo.
Sepsa pogosto ni zabeležena, saj gre za »sekundarno diagnozo«
Med tistimi, ki zaplet preživijo, je kar približno 75 odstotkov takšnih, ki občutijo dolgoročne negativne posledice, med katere spadajo tudi težave z ledvicami, kognitivne težave in srčni infarkt. Kot so pojasnili avtorji nove študije, je bilo znanstveno proučevanje pogostosti sepse v preteklosti pogosto oteženo, saj gre za t. i. sekundarno diagnozo oziroma za posledico okužbe. Tako je bila v zdravstvenih kartotekah pogosto zabeležena samo primarna diagnoza, zato ni bilo povsem jasno, kako pogosta je v resnici sepsa. Najnovejša spoznanja o pogostosti tega zapleta so zato presenetila številne strokovnjake. Znanstveniki, ki so se podpisali pod študijo, pa menijo, da bi morali zaradi pogostosti govoriti o »epidemiji« sepse.
Najpogostejši znaki sepse
Sepsa je rezultat okužbe, ki je ušla izpod nadzora, kar pomeni, da je začel imunski sistem napadati zdrava tkiva. Tveganje za sepso je sicer prisotno pri vseh tipih okužb, tudi pri virusnih okužbah in okužbah, ki se sprva niso zdele pretirano resne, vendar se velika večina primerov sepse razvije iz bakterijske okužbe (najpogosteje iz bakterijske okužbe sečil, pljuč, kože ali prebavil). Kot omenjeno, je nujno, da se pomoč poišče čim hitreje. Dlje ko se čaka, resnejše so lahko posledice.
Kako torej prepoznati sepso? Med najbolj tipične znake spadajo:
- zmedenost, dezorientiranost in nejasen govor;
- nenormalen srčni utrip (močno pospešen ali zelo šibek);
- povišana telesna temperatura, ki jo lahko spremlja mrzlica;
- potna, hladna koža;
- zadihanost;
- bledikava ali zabarvana koža (modrikasto siva ipd.);
- zelo močne bolečine in
- nenavaden občutek nelagodja, slabega počutja.
Pri dojenčkih in zelo majhnih otrocih se lahko sepsa kaže tudi v obliki zelo izrazite, nenavadne zaspanosti, neobičajnih odzivov, spremenjenega glasu med jokom in zelo glasnega ali močno pospešenega dihanja.
Ne čakajte – hitro ukrepanje je ključno
Upoštevati morate, da ni nujno, da so prisotni vsi našteti simptomi. Če sumite, da bi šlo lahko za sepso, je vsekakor bolje, da ukrepate, kot pa da čakate predolgo – tudi če se izkaže, da je bil vaš sum neupravičen. Hitro ukrepanje je posebno pomembno, če prebolevate okužbo ali če ste bili pred nedavnim v stiku z okuženo osebo.