Vse več je ljudi, ki jih pestijo bolezni ščitnice. Žleza ščitnica ima pomembno vlogo pri našem celostnem zdravju. Če hočemo biti zdravi in dobrega počutja, je med drugim ključno tudi to, da imamo uravnovešene hormone, vključujoč spolne hormone, hormone nadledvične žleze in ščitnice. Hormoni so med seboj povezani in vplivajo drug na drugega. Pravimo, da sodelujejo kot dobro usklajen glasbeni orkester. Če en inštrument ne igra prav dobro, je nekaj narobe s celotno glasbo.

Ščitnica

Veliko ljudi sploh ne ve, da ima bolezni ščitnice

Ščitnica ima ključno vlogo v naši presnovi. Poleg inzulina in kortizola ščitnični hormoni namreč nadzirajo našo presnovo in težo. Če ščitnica deluje počasi, se upočasni tudi presnova. To pa lahko vodi v prekomerno telesno težo in celo v diabetes. Strokovnjaki pravijo, da težave s ščitnico doletijo eno od petih žensk in enega od desetih moških. Po drugi strani pa naj bi bilo kar 50 % teh primerov nediagnosticiranih. Potemtakem veliko ljudi sploh ne ve, da imajo težave s ščitnico! Če imate torej upočasnjeno presnovo in prekomerno težo, ste morda celo malce depresivni, po drugi strani pa ne pretiravate pri hrani in skrbite za redno vadbo, a se vaša teža kljub temu ne premakne nikamor, lahko pomislite tudi na to, da vaša ščitnica ne deluje tako, kot bi morala. Najpogostejša težava pri ščitnici je ta, da premalo deluje. To je tako imenovana hipotiroza. Seveda to lahko potrdi le zdravnik s testiranjem!

Simptomi težav s ščitnico

Naštejmo pa nekaj kroničnih simptomov, ob katerih lahko pomislite tudi na slabše delovanje ščitnice. Ti so:

  • jutranja utrujenost,
  • slab spomin in koncentracija,
  • prekomerna telesna teža,
  • šibka depresija,
  • suha koža,
  • tanjšanje las,
  • občutljivost na mraz; občutek hladnih nog in rok,
  • nizka telesna temperatura,
  • bolečine v mišicah,
  • slabotnost ali krči,
  • slab libido,
  • zadrževanje vode v telesu in otekanje,
  • visok holesterol.

Če je pri vas prisotnih nekaj teh simptomov, morda testiranje ne bo odveč!

Ko je diagnoza postavljena, pa obstaja kar nekaj načinov, kako si poleg zdravil še lahko pomagamo.

Bolezni ščitnice

Ščitnica: Kateri so razlogi za težave?

Seveda pa moramo najprej vedeti, kaj nas je sploh pripeljalo do težav s ščitnico. Razlogov za nastanek težav s ščitnico je lahko kar nekaj. Če pa bi morali izbrati le najpogostejše, bi to bili naslednji:

  1. Eden izmed najpomembnejših dejavnikom, ki prispevajo k težavam s ščitnico, je izpostavljenost okoljskim strupom (npr. pesticidi), ki delujejo kot hormoni oz. hormonskim motilci in motijo presnovo in delovanje ščitničnih hormonov. Tudi težke kovine, kot je recimo živo srebro, lahko vplivajo na delovanje ščitnice.
  2. Na delovanje ščitnice lahko močno vplivajo tudi stresni hormoni. Bolj ko ste pod stresom, večja je verjetnost za težave s ščitnico. Če imate diagnosticirane težave s ščitnico, je pomembno, da se ob zdravljenju temeljito posvetite tudi obvladovanju stresa in zagotovite podporo svojim nadledvičnim žlezam.
  3. Vse bolj postaja jasno, da je eden največjih krivcev za kronično vnetje gluten, beljakovina v pšenici, ržu, ječmenu, piri in ovsu. Gluten je zelo pogost alergen, ki naj bi vplival na 20 do 30 % ljudi. Do reakcije prihaja predvsem zaradi poškodovanega črevesja, slabe prehrane in stresa, kakor tudi zaradi gensko spremenjene hrane in hibridov. Takšno hrano naše telo ne prepoznava kot hrano in ustvarja protitelesa. Kronični vnetni odziv vpliva na funkcijo ščitnice in povzroča težave.
  4. Do težav s ščitnico prihaja tudi zaradi pomanjkanja hranil. Pomanjkanje hranil ima lahko pravzaprav zelo veliko vlogo! V mislih imamo pomanjkanje joda, vitamina D, maščobnih kislin omega-3, selena, cinka, vitamina A in B-vitaminov.

Kaj lahko za zdravje ščitnice storimo sami?

Ko naš zdravnik diagnosticira slabše delovanje ščitnice, po vsej verjetnosti sledi zdravljenje z zdravili. Vedno pa je treba imeti v mislih, da moramo za zdravje svoje ščitnice tudi sami narediti veliko. Svojo ščitnico moramo podpreti s pravilno prehrano, primerno telesno vadbo, začeti moramo obvladovati stres, narediti vse za zmanjšanje vnetij v telesu, poskrbeti za razstrupljanje težkih kovin, če je treba, izločiti določena živila in po potrebi uživati še prehranske dodatke. Torej, najbolje je, da se težav s ščitnico lotimo celostno:

1. Izločiti vse, kar povzroča težave s ščitnico

Zelo natančno je treba preveriti vse, kar nam bi lahko povzročalo težave s ščitnico. Pametno je začeti pri svoji prehrani. Moder nasvet bi bil, najprej preverite morebitne alergije in intolerance na hrano. Potencialno problematična živila so vsekakor tista, ki vsebujejo gluten. Če vam ni do testiranja, priporočam, da vsa živila, ki vsebujejo gluten, iz svoje prehrane izločite za vsaj tri tedne. Če se vaše težave zmanjšujejo, obstaja možnost, da ste preobčutljivi na to beljakovino. Če potrebujete še dodaten dokaz, začnite zopet uživati hrano z glutenom in simptomi se bodo verjetno povrnili.

Obstaja še nekaj živil, ki jih odsvetujejo pri nezadostnem delovanju ščitnice, in sicer: brokoli, zelje, ohrovt in brstični ohrovt. Ti naj bi vplivali na delovanje ščitnice, vendar vse raziskave tega niso potrdile, poleg tega pa ima ta zelenjava po drugi strani tudi veliko koristi. Če imate težave s ščitnico, se velja izogibati soji in mleku. Seveda pa po drugi strani tudi predelani hrani, sladkorju, hrani, ki vsebuje pesticide in druge kemikalije, klorirani vodi ipd. Poskrbite za to, da zaužijete čim več ekološko pridelanih živil in živil, ki v telesu pospešujejo razstrupljanje.

Poskrbeti moramo tudi za to, da čim bolj odpravimo povzročitelje stresa v našem življenju. Ljudje, ki so zelo podvrženi stresu, imajo višje ravni kortizola, višje ravni vnetja v telesu, višji hormon TSH in nižji T3. Zdraviti svojo ščitnico in prezreti stres, ki ga imamo v življenju, nam na dolgi rok ne bo prineslo nič dobrega.

Izgorelost, težava zahodnega sveta, gre po navadi z roko v roki s težavami s ščitnico!

Kako odpraviti tezave s ščitnico

2. Redna telesna dejavnost in razstrupljanje

Telesna dejavnost stimulira žlezo ščitnico in povečuje občutljivost naših tkiv na ščitnične hormone po vsem telesu. Poleg tega pospešuje razstrupljanje telesa. Zato je idealno, da poskrbimo za redno telesno dejavnost. Ne glede na svojo telesno pripravljenost lahko vsak najde primeren način vadbe.

Da pospešimo razstrupljanje telesa, se za tiste, ki jim to ustreza, priporoča tudi savna. Odlična je za sprostitev napetosti in, kot rečeno, za izločanje strupov, ki med drugim povzročajo težave s ščitnico. Razstrupljanje je zelo pomembno, saj lahko strupi v telesu znižujejo raven ščitničnega hormona T3, upočasnjujejo presnovo, poleg tega pa vplivajo na sposobnost, da shujšamo.

3. Uživanje hrane, ki podpira ščitnico

Da bo ščitnica nemoteno izločala svoje hormone, potrebuje jod in maščobne kisline omega-3, selen, vitamina A in D kakor tudi cink.

Ščitnico tako recimo podpirajo alge (jod), ribe (predvsem sardele in divji losos – jod, omega-3 in vitamin D), regrat, gorčica in druga zelenolistna zelenjava (vitamin A), brazilski oreščki (selen) itd.

4. Prehranski dodatki po potrebi

Kot že omenjeno, ščitnico podpirajo selen, jod, cink, vitamina A in D ter maščobne kisline omega-3. Če je to res potrebno, poskrbimo za kakšno od teh hranil tudi v obliki dodatkov. Seveda se prej posvetujmo s svojim zdravnikom!

Ker moramo poleg ščitnice poskrbeti tudi za nadledvični žlezi, ki sta zaradi stresa na velikem udaru, bodo v podporo tudi ginseng, rodiola ali sibirski ginseng.

Da nam bo ščitnica dobro delovala, jo podprimo s pravo prahrano

Prehrana za Ščtnico

Jod

Pri pomanjkanju joda se pojavi povečana ščitnica ali golša. Jod je ključen element, potreben za sintezo ščitničnih hormonov in za vzdrževanje normalne velikosti žleze. Odrasel človek dnevno potrebuje 150 mikrogramov, nosečnice in doječe matere pa 200 mikrogramov joda.

Viri: morske alge, sardele, skuše in losos, morski sadeži, špinača, ohrovt, koruza.

Maščobne kisline omega-3

Esencialne maščobne kisline skupine omega-3 sodelujejo pri transportu ščitničnih hormonov. Ker jih naše telo ne more tvoriti, jih moramo zaužiti s hrano.

Viri: morski sadeži, ribe, laneno seme, orehi, sojini kalčki, tofu, brstični ohrovt, cvetača, špinača in buče.

Vitamin A

 Če je v telesu premalo vitamina A, ščitnica začne počasneje delovati.

Viri: korenje, paradižnik, temnozelena in rumena zelenjava, rumeno sadje, margarina, jajca, jetra, ribje olje, mleko in mlečni izdelki.

Selen

Selen je mineral, ki je potreben za pretvorbo ščitničnega hormona T4 v svojo aktivno obliko, T3. Selen je potreben tudi za učinkovit imunski sistem.

Viri: brazilski oreščki,tuna.

Vitamin D

Vitamin D je nujen za proizvodnjo ščitničnih hormonov.

Viri: mleko, morske ribe, ribje olje.

Cink

Ker telo ne vsebuje velikih zalog cinka, ki bi jih lahko uporabilo ob premajhni preskrbi, je potreben stalen vnos cinka s hrano. Ker poveča koncentracijo inzulina, pomaga ljudem s premalo dejavno ščitnico in tudi sladkornim bolnikom.

Viri: drobovina, morske ribe, stročnice.

Preberite tudi: Pomanjkanje cinka: kateri so najbolj tipični opozorilni simptomi?