Ste z ljubeznijo vzgojili sadike paradižnika, a zdaj opazujete, kako listi rumenijo, stebla rjavijo in rastline venejo? Za številne vrtičkarje je to znan in frustrirajoč scenarij. A brez skrbi – v večini primerov lahko z ustreznimi ukrepi rešite svoje sadike in uživate v bogatem pridelku.
Preverili smo najpogostejše vzroke za sušenje sadik paradižnika in vam zanje poiskali praktične rešitve, podprte z nasveti strokovnjakov in izkušnjami vrtičkarjev.
1. Temperaturni šoki: Neprijazne noči za paradižnik
Paradižnik je občutljiv na nizke temperature, zlasti pod 10 °C. Presajanje sadik paradižnika na prosto pred koncem ledenih mož lahko povzroči temperaturni šok, kar vodi do venenja in propadanja rastlin. Včasih je potrebno počakati tudi do konca maja, da se temperature dovolj stabilizirajo.
Rešitev: Sadike presajajte na prosto šele, ko so dnevne temperature stabilno nad 18 °C in nočne nad 10 °C. Če je napovedan padec temperatur, zaščitite rastline z agrotekstilom ali jih začasno prenesite v notranje prostore. Po temperaturnem šoku rastline poškropite z aminokislinami ali pripravki iz morskih alg za hitrejše okrevanje.
2. Pomanjkanje kalcija: Skriti sovražnik vaših sadik
Eden najpogostejših vzrokov za težave s paradižnikom je pomanjkanje kalcija, ki se pogosto kaže kot črne lise na spodnjem delu plodov. Visoke temperature nad 30 °C lahko preprečijo absorpcijo kalcija, saj se voda, ki ga prenaša, ne dvigne po steblu rastline. Tudi suša, prekomerno gnojenje z dušikom ali preveč kalija v tleh lahko blokirajo dostop kalcija do rastline.
Rešitev: Uporabite razredčeno mleko ali sirotko (v razmerju 1:1 z vodo) in z mešanico škropite rastline, zlasti v območju plodov. To ne le dodaja kalcij, ampak tudi krepi rastline pred glivičnimi boleznimi. Priporočljivo je tudi dodajanje kalcijevih gnojil ali izvlečkov morskih alg.
3. Sončni ožig: Ko sonce postane sovražnik
Če opazite, da listi paradižnika rjavijo in venejo, kljub zadostnemu zalivanju, je morda vzrok sončni ožig. To se pogosto zgodi, ko sadike presadimo na prosto brez postopnega prilagajanja na sončno svetlobo. Prekomerna izpostavljenost soncu lahko poškoduje liste in stebla.
Rešitev: Sadike postopoma navajajte na sončno svetlobo, tako da jih najprej postavite v senco in jih postopoma izpostavljate soncu. Uporabite senčila ali agrotekstil za zaščito pred neposrednim soncem. Redno zalivajte rastline zjutraj ali zvečer, da zmanjšate stres zaradi vročine.
4. Prekomerna vlaga in bolezni: Tihi ubijalci sadik
Prekomerna vlaga v tleh ali na listih lahko vodi do razvoja glivičnih bolezni, kot so plesen, gniloba plodov in propadanje korenin. Te bolezni lahko povzročijo hitro venenje in smrt sadik.
Rešitev: Zalivajte rastline pri koreninah, ne po listih, da zmanjšate vlago na površini rastline. Uporabite kapljični namakalni sistem ali plastenke z luknjicami, zakopane ob rastlinah, za enakomerno in globoko zalivanje. Pazite na dobro zračenje med rastlinami in odstranjujte obolele liste, da preprečite širjenje bolezni.
5. Slaba kakovost sadik
Slabo razvite ali vzgojene sadike so bolj dovzetne za bolezni in stres. Pogosto je to posledica pretemnih prostorov za vzgojo ali pregoste setve.
Rešitev: Sadike vzgajajte v svetlih prostorih z dovolj prostora med rastlinami. Pri presajanju jih posadite globlje, do kličnih listov, da spodbudite razvoj močnega koreninskega sistema. Uporabite kakovostno zemljo in redno zalivajte, da zagotovite optimalne pogoje za rast. Če jih kupujete, izberite preverjeno vrtnarijo.
Kako sem rešila svoje sadike
Lani sem opazila, da so moje sadike paradižnika začele veneti, listi so rumeneli, stebla pa so postajala mehka. Po brskanju po spletu sem ugotovila, da sem jih prezgodaj presadila na prosto in jih izpostavila nizkim nočnim temperaturam. Zaščitila sem jih z zastirko in jih poškropila z razredčeno sirotko. V nekaj dneh so si rastline na srečo opomogle, listi so postali bolj zeleni, rastline pa so nadaljevale z rastjo.
Preberite tudi: