Pred nedavnim je bil zabeležen nov mejnik pri spremljanju podnebnih sprememb. Podobno kot večina drugih pojavov v zadnjih letih tudi ta ne obeta nič dobrega. Izmerjena je bila namreč rekordna vrednost ogljikovega dioksida v ozračju. Prvič v zgodovini merjenja je namreč število preseglo 410 delcev na milijon, kar je zaskrbljujoče visoka koncentracija. Že leta 2013, ko je koncentracija prvič dosegla 400 delcev na milijon, je bilo večini znanstvenikov jasno, da je stanje zelo resno.
Novi rekordi že na vidiku
Znanstveniki so omenjeni rekord, ki je bil postavljen 18. aprila letos, predvideli vnaprej, po njihovem mnenju pa naj bi bil to šele začetek. V prihodnjih mesecih naj bi tako kot za stavo padali rekordi, kar pomeni naglo naraščanje koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju. Povečevanje količine ogljikovega dioksida v ozračju je seveda neposredno povezano z globalnim segrevanjem. Koncentracija omenjenega toplogrednega plina trenutno narašča dvestokrat hitreje kot ob koncu zadnje ledene dobe, ki se je zaključila pred približno 11.000 leti. Medtem ko je šlo pri naraščanju koncentracije ogljikovega dioksida na koncu ledene dobe za naravni pojav, pa ima na trenutno dogajanje velik vpliv naše lastno početje.
Pariški sporazum v nevarnosti?
Zelo hitro povečevanje koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju pravzaprav ni presenetljivo, če upoštevamo emisije, do katerih prihaja med izgorevanjem fosilnih goriv, proizvodnjo cementa ipd. Letno so različne industrije odgovorne, tako neposredno kot posredno, za dodatnih 37 milijard ton ogljikovega dioksida v ozračju. Časa tako počasi, a zanesljivo zmanjkuje, možnosti pa ni več veliko. Pariški sporazum, ki je predstavljal eno največjih upanj za uspešnost globalne zajezitve podnebnih sprememb, močno povezanih s previsokimi izpusti ogljikovega dioksida v ozračje, je zadnje dni v precejšnji nevarnosti. Ameriški predsednik Donald Trump naj bi namreč resno razmišljal o tem, da Združene države Amerike odstopijo od dogovorov, kar bi lahko vplivalo tudi na druge podpisnice.