Prijava
Danska nevroznanstvenica Maiken Nedergaard je leta 2012 odkrila glimfni sistem. Kot je mogoče sklepati že iz poimenovanja, gre za sistem, soroden limfnemu sistemu, le da je odstranjevanje odpadnih snovi pri glimfnem sistemu vezano predvsem na možgane oziroma na živčni sistem. Prav po zaslugi glimfnega sistema se lahko telo znebi različnih presnovnih odpadkov, ki bi sicer zlahka ogrozili naše nevrološke in kognitivne funkcije. Glimfni sistem je med drugim pomemben tudi za odstranjevanje amiloida beta (kot je znano, lahko kopičenje te beljakovine v možganih privede do Alzheimerjeve bolezni).
Glimfni sistem je aktiven predvsem med spanjem. Takrat skrbi za polnjenje medceličnega prostora v možganih z možgansko-hrbetnjačno tekočino. Glimfni sistem sicer nima lastne črpalke, vendar poteka vzporedno z našimi arterijami, zato znanstveniki domnevajo, da za premikanje tekočine izkorišča premikanje krvi, ki jo poganja naša glavna črpalka, torej srce. Možgansko-hrbtenjačna tekočina lahko tako do medceličnega prostora prinese koristne snovi in odstrani celične odpadke, ki jih nato prepusti limfnemu sistemu.
Na podlagi upoštevanja osnovnih značilnosti glimfnega sistema se je izoblikovalo nekaj ključnih smernic za optimizacijo delovanja tega izjemno pomembnega sistema.
1. Neprekinjeno spanje (na desnem boku)
Kot omenjeno, glimfni sistem večino dela opravi ponoči. Tako ni presenetljivo, da je kakovosten spanec izredno pomemben za učinkovito »razstrupljanje možganov«. Pretok možgansko-hrbtenjačne tekočine je najintenzivnejši med fazami globokega spanja, za katere so značilni t. i. delta možganski valovi, kar je bilo potrjeno tudi z EEG-meritvami. Tako je zelo pomembno, da poskrbite za to, da bo vaš spanec potekal karseda neprekinjeno. Stalno zbujanje oziroma zelo rahel spanec lahko namreč zavreta delovanje glimfnega sistema. Telo se tako ne more znebiti odpadkov, ki lahko ogrozijo možgane oziroma živčni sistem. Za optimalno delovanje glimfnega sistema je sicer posebno koristno spanje na boku, predvsem na desnem boku. S tem je namreč zagotovljen učinkovitejši pretok možgansko-hrbtenjačne tekočine in krvi skozi možgane. Nerealistično bi bilo sicer pričakovati, da se med spanjem ne boste premikali, toda z določenimi ukrepi – na primer s posebno oblikovanimi blazinami – lahko vendarle poskrbite za to, da boste med spanjem čim več časa preležali na desnem boku.
2. Skrb za optimalno delovanje dihal
Za optimalen pretok možgansko-hrbtenjačne tekočine je zelo pomembno globoko dihanje. Če je zaradi različnih težav vaše dihanje ovirano, lahko torej to oteži delovanje glimfnega sistema. Tudi tu upoštevajte, da je za glimfni sistem posebno problematično ovirano dihanje med spanjem. Če na primer sumite, da trpite za spalno apnejo, je tudi zaradi vpliva te motnje na glimfni sistem dobro, da čim prej opravite potrebna testiranja.
3. Telesna aktivnost
Zaradi že omenjenega dejstva, da glimfni sistem nima lastne črpalke, ki bi skrbela za pretok tekočine, je za učinkovitejše »razstrupljanje možganov« zelo pomembno tudi redno gibanje. S tem namreč spodbudite prekrvavitev, posledično pa lahko glimfni sistem poskrbi za hitrejše in temeljitejše odstranjevanje presnovnih odpadkov.
4. Uživanje omega-3-maščobnih kislin
Znano je, da so omega-3-maščobne kisline zaradi protivnetnega delovanja zelo koristne za možgane oziroma za preprečevanje kognitivnih težav, toda to ni edini razlog, zaradi katerega bodo vaši možgani zelo veseli, če boste skrbeli za to, da jim boste zagotavljali zadostno količino teh maščobnih kislin. Omega-3-maščobne kisline lahko med drugim koristijo tudi glimfnemu sistemu. Eden od njihovih pozitivnih učinkov je učinkovitejše odstranjevanje amiloida beta.
5. Omejitev vnosa alkohola
Za upočasnjeno oziroma manj učinkovito delovanje glimfnega sistema je lahko krivo tudi prepogosto uživanje alkohola. Če uživate več alkohola, kot je priporočljivo za vašo konstitucijo, lahko torej s tem med drugim otežite odstranjevanje presnovnih odpadkov, ki lahko resno ogrozijo vaše možgane.
