Rastlinska čistilna naprava je dokaz, da lahko narava sama ponudi odgovore na sodobne izzive. Namesto betona, črpalk in kemije delujejo rastline, mikroorganizmi in tla. Rezultat je čista voda, ki se vrača v okolje brez škode, hkrati pa čudovita zasaditev, ki oplemeniti vrt.
S čiščenjem vode na naraven način lahko tudi sami prispevamo k čistejšemu, bolj zdravemu okolju.
Čisto vodo vsak dan potrebujemo tako v gospodinjstvih, kot tudi v podjetjih. Če sodite med povprečne porabnike vode iz urbanega okolja, porabite že vi sami kar 150 litrov vode na dan. Čisto vodo, ki jo vsak dan porabijo posamezniki in podjetja, pogosto zelo onesnaženo spustimo v kanalizacijo. Če teh odpadnih voda ne bi očistili, preden jih vrnemo v okolje, bi slej ko prej onesnažili tudi čiste talne vode. Brez pitne vode pa, vemo, človek ne preživi več kot nekaj dni.
Rastlinska čistilna naprava (RČN)
To je naprava, ki na ekološki, naraven način čisti odpadne vode. Rastlinsko čistilno napravo sestavljajo gredice, postavljene v vodi ena za drugo. V gredicah so posajene močvirske rastline, ki so v kombinaciji s primerno naravno mikrofloro sposobne očistiti vodo. Rastlinske čistilne naprave iz vode odstranjujejo organske snovi, spojine dušika, fosforja, težkih kovin in druge strupene snovi iz odpadnih voda. Učinkovito zmanjšujejo tudi število fekalnih in drugih bakterij. Primerne so tako za čiščenje domačih odplak in odpadne vode iz živinoreje kot tudi za industrijske odpadne vode.
Delovanje rastlinske čistilne naprave je kombinacija fizikalnega, kemijskega in biološkega čiščenja. Naprava vodo očisti za najmanj 85 odstotkov, pogosto pa je odstotek čiščenja višji. Čiščenje vode v rastlinski čistilni napravi se vrši s filtracijo, adsorpcijo, absorpcijo, mineralizacijo, aerobno in anaerobno razgradnjo.
Vrste rastlinskih čistilnih naprav
Poznamo dve glavni vrsti rastlinskih čistilnih naprav, in sicer takšne s površinskim in podpovršinskim tokom vode. Rastlinske čistilne naprave s površinskim tokom vode potrebujejo za enako moč čiščenja večjo površino kot podpovršinske, njihova slabost pa je tudi okrnjeno delovanje pri nizkih temperaturah, ko voda zamrzne. Njihova prednost je estetska oblika, po zaslugi katere so privlačen zunanji okras. Rastline v zunanji rastlinski čistilni napravi lahko plavajo na vodi, na primer vodna hijacinta ali vodna leča, ali pa so s koreninami pritrjene na dno, kot na primer navadni trst ali širokolistni rogoz.
Rastline v rastlinski čistilni napravi poskrbijo, da se v njej naselijo mikroorganizmi, saj jim nudijo površino za pritrjanje in odmrle organske snovi, ki jo ti potrebujejo za rast ter preko korenin izločajo enostavne sladkorje, aminokisline, encime in aromatske snovi, ki dodatno spodbujajo naraščanje števila mikrobov. Slednji pomagajo pri čiščenju vode tako, da spreminjajo ogljik, dušik, železo in žveplo. Rastlinske čistilne naprave vsebujejo tudi substrat (pesek, prod itd.), ki čisti, nalaga in vpija umazanijo, škodljive organizme, dušik, fosfor in kovine.
Kako deluje rastlinska čistilna naprava?
Rastlinska čistilna naprava temelji na preprostem, a izjemno učinkovitem principu: odpadna voda prehaja skozi sistem filtrirnih slojev (pesek, prod, zemlja) in rastlin, ki skupaj očistijo vodo do te mere, da se lahko vrne nazaj v okolje.
Proces čiščenja vključuje več stopenj:
- mehansko čiščenje – večji delci in suspendirane snovi se ujamemo v prvi fazi
- biološko čiščenje – mikroorganizmi razgrajujejo organske snovi v vodi
- rastlinsko čiščenje – korenine rastlin in mikrobi, ki živijo v rizosferi, vežejo in razgrajujejo dušikove in fosforjeve spojine
- naravna filtracija – voda se med potovanjem skozi prod in pesek dodatno očisti
Končni rezultat je voda, ki je dovolj čista, da jo lahko poniknemo v tla, speljemo v ponikalnico ali celo uporabimo za zalivanje okrasnih površin.
Katere rastline se uporabljajo?
Za rastlinske čistilne naprave se uporabljajo rastline, ki dobro prenašajo vlažna okolja in imajo močan koreninski sistem. Najpogostejše so:
- trstika (Phragmites australis)
- močvirski perunik (Iris pseudacorus)
- rogoz (Typha latifolia)
- preslica
- šarenice in druge vodne rastline
Te rastline ne le krasijo napravo, ampak imajo ključno vlogo pri čiščenju – sproščajo kisik v tla, kar omogoča delovanje mikroorganizmov, ter nase vežejo hranila iz odpadne vode.
Vrste rastlinskih čistilnih naprav
Obstajata dve glavni vrsti:
1. Horizontalni tok
Voda teče vodoravno skozi sloj proda in korenine rastlin. Postopek je počasen, a zelo učinkovit za odstranjevanje organske snovi in suspendiranih delcev.
2. Vertikalni tok
Voda pronica navzdol skozi plasti substrata. Ta sistem je bolj kompakten in omogoča boljšo oksigenacijo, zato učinkoviteje odstranjuje dušikove spojine.
V praksi se pogosto uporablja kombinacija obeh sistemov, da je čiščenje najbolj učinkovito.
Vloga RČM v gospodinjstvih
Z rastlinskimi čistilnimi napravami sami poskrbimo za to, da se bo voda, ki jo uporabimo za umivanje in splakovanje stranišča, v okolje vrnila očiščena. Na ta način bomo tudi pomagali prihraniti velike količine energije, ki je sicer porabljena za čiščenje voda. Rastlinsko čistilno napravo sestavljajo kompostna greda, vsedalnik, filtrirna greda, čistilne grede, polirna greda in bazen z vodo. Postavljena ob hiši bo odlično opravljala dekorativno vlogo, res pa je, da boste zanjo potrebovali kar precej prostora. Hišna rastlinska čistilna naprava zasede približno 10 m2. Preprostejšo obliko rastlinske čistilne naprave lahko izdelamo sami.
Ne potrebuje veliko vzdrževanja. Potrebno je zgolj redno odstranjevati mulj, pregledovati cevi in jaške ter enkrat na leto pokositi rastline. Prečiščeno vodo iz naprave boste lahko uporabili za zalivanje zelenic in sadnega drevja ter trte (ne pa tudi vrtnin!), okrasni ribnik ali pranje avtomobila. Če živite v kraju, kjer ni urejenega javnega kanalizacijskega omrežja in uporabljate pretočno greznico, boste do leta 2017 po zakonu morali vgraditi ustrezno čistilno napravo. Za malo čistilno napravo, kot jo potrebuje posamezno gospodinjstvo, ne boste potrebovali gradbenega dovoljenja.
Kako izdelati domačo rastlinsko čistilno napravo
Naredimo jo tako, da na mestu, kjer imamo iztočno cev za odplake, izkopljemo 2 m široko, 8 m dolgo in 1 m in pol globoko jamo. Stene jame morajo biti ilovnate. Če niso, jih prekrijte s folijo. Stene in dno jame zasujte s prodom in prekrijte z juto. Dodajte plast peska, ki naj bo debela približno 20 cm. Dodajte plast zemlje in prekrijte z juto. Namestite odvodno cev, ki naj bo nekoliko višje kot iztok. Posadite primerne rastline.
Prednosti rastlinskih čistilnih naprav:
- ne trošijo električne energije,
- so enostavne,
- imajo dekorativno vlogo,
- ščitijo pitno vodo,
- prečiščeno vodo je mogoče uporabiti za zalivanje.
Prednosti rastlinskih čistilnih naprav
- Ekološka rešitev: uporablja naravne procese brez dodajanja kemikalij.
- Estetski videz: naprava je videti kot manjši okrasni ribnik ali greda z močvirskimi rastlinami.
- Nizki stroški obratovanja: skoraj ni stroškov elektrike, vzdrževanje je enostavno.
- Dolga življenjska doba: ob pravilni zasnovi in negi lahko deluje desetletja.
- Samozadostnost: idealna rešitev za odročnejše hiše, vikende, eko vasi.
Slabosti in omejitve
- Potrebna površina: rastlinske čistilne naprave zahtevajo več prostora kot klasične.
- Občutljivost na nepravilno rabo: vanje ne smemo spuščati agresivnih kemikalij, olj in večjih količin čistil.
- Počasnejši proces: čiščenje temelji na naravnih procesih, zato traja dlje kot mehansko-kemične metode.
- Potrebna začetna investicija: izgradnja je lahko dražja od manjših bioloških čistilnih naprav.
Kako poteka gradnja?
- Najprej se izkoplje jama primerne velikosti (odvisno od števila uporabnikov).
- Na dno se položi neprepustna folija, ki prepreči uhajanje vode v okolje.
- Dodajo se sloji proda, peska in substrata.
- Posadijo se rastline, ki bodo delovale kot »biološki filter«.
- Naprava se poveže z odtokom iz hiše.
Celoten sistem običajno vključuje tudi predsedimentacijski bazen, kjer se odpadna voda predhodno umiri in odstranijo večje delce.
Vzdrževanje
Rastlinska čistilna naprava ne zahteva veliko dela, a nekaj osnovnih ukrepov je nujnih:
- redno košenje ali obrezovanje rastlin
- odstranjevanje odmrlih delov, da ne obremenjujejo sistema
- čiščenje predusedimentacijskega bazena enkrat letno
- nadzor, da v sistem ne pridejo olja, topila, barve ali zdravila
Ali so rastlinske čistilne naprave dovoljene?
V Sloveniji so rastlinske čistilne naprave priznana alternativa malim komunalnim čistilnim napravam. Zanje velja, da morajo biti izvedene skladno s predpisi in načrti, ki jih odobri pristojna občina. Pogosto se uporabljajo na območjih, kjer priključitev na javno kanalizacijo ni mogoča.
Stroški
Investicija je odvisna od velikosti sistema in števila uporabnikov. Povprečna rastlinska čistilna naprava za eno gospodinjstvo stane med 3.000 in 6.000 evri. Obratovalni stroški so minimalni, saj ni porabe elektrike, gnojil ali kemikalij.
Preberite še:
